Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (16.101-16.200)

  1. kronomētər, -tra, m. časomer, zelo natančna ura, das Chronometer.
  2. krononǫ̑səc, -sca, m. der Kronenträger, Jan.
  3. kronovína, f. das Kronland, Cig., Jan., C., nk.
  4. kronovščina, f. = kronsko posestvo, Jan. (H.).
  5. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
  6. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
  7. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
  8. 2. kròp, krǫ́pa, m. = kap, die Dachtraufe, C.
  9. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.
  10. krǫ̑pčək, -čka, m. dem. 1. krǫ̑pəc, Dol.
  11. 1. krǫ̑pəc, -pca, m. dem. krop, Dol.
  12. 2. krǫ́pəc, -pca, m. debela, na koncu čvršasta palica, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  13. kropẹ̑łka, f. = krepel, Rib.- Mik.
  14. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
  15. kropíłce, n. der Sprengwedel, M.
  16. kropíłən, -łna, adj. zum Besprengen gehörig, Spreng-, Jan.; kropı̑łna voda, das (zum Besprengen bestimmte) Weihwasser, Z., Dalm.; kropilni kamen, der Weihbrunnstein, Jarn.
  17. kropı̑łnica, f. das Geschirr mit dem zum Besprengen dienenden Weihwasser, der Weihwasserkessel, Cig., Jan., Gor.
  18. kropı̑łnik, m. das Weihwasserbecken, Štrek., Gor., Kras.
  19. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
  20. kropíti, -ím, vb. impf. besprengen; mrliča kropit iti.
  21. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
  22. kropljénje, n. das Besprengen.
  23. krǫ̑pnica, f. = kropnik, Danj. (Posv. p.).
  24. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
  25. 2. krǫ̑pnik, m. = kapnik, der Tropfstein, Bes.
  26. kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).
  27. krósma, f. = krošnja, Rez.- C.
  28. krosmár, -rja, m. = krošnjar, Rez.- C.
  29. krósna, n. pl. der Weberstuhl, Št.- Cig., Jan., C., Kres, Vrt.; (krosne, f. pl., Cig., C.).
  30. krósna, f. = krošnja, Jan.
  31. kroš, m. das Saubrot (cyclamen), Cig., Medv. (Rok.); menda nap. nam. krož.
  32. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
  33. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
  34. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
  35. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
  36. krošnják, m. ein untersetzter, corpulenter Mann, M.; — prim. krošnjast.
  37. krošnjár, -rja, m. der Reffträger, der "Krachsenträger", Mur., Cig.; der Hausierer, Šol., Hip. (Orb.), nk.
  38. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
  39. krošnjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hausierhandel treiben, DZ., nk.
  40. krošnjárjenje, n. das Hausieren, DZ., nk.
  41. krošnjárski, adj. Hausier-: k. list, der Hausierpass, Levst. (Nauk).
  42. krošnjȃrstvọ, n. der Hausierhandel, DZ.
  43. króšnjast, adj. breitästig, C.; — breitleibig, corpulent, C.
  44. krošnjàt, -áta, adj. untersetzt, corpulent, Cig., M.
  45. krošnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = krošnjariti, Z.; krošnjeval ("krošnjéval") je ter drobiž pobiral od gospodinj, Jurč.
  46. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
  47. krǫ́ta, f. die Kröte; — iz nem.
  48. krotȃk, -tkà, adj. = krotek.
  49. krǫ̑tba, f. die Zähmung, C.
  50. krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
  51. krótən, -tna, adj. = krotek, M., Z.
  52. krǫ̑tež, m. der Wütherich, C.
  53. krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
  54. krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
  55. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
  56. krotíłən, -łna, adj. bändigend, besänftigend, Z.
  57. krotílọ, n. das Besänftigungsmittel, Cig.
  58. krotína, f. = krotica, C.
  59. krotínast, adj. = krotičav, C.
  60. krotíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = krotičiti se (o preji), C.
  61. krotı̑telj, m. der Bändiger, nk.
  62. krotı̑təv, -tve, f. die Bezähmung, die Bekämpfung, Cig., nk.
  63. 1. krotíti, -ím, vb. impf. bändigen, bezähmen, im Zaume halten; tudi ko nas tepe in kroti, je naš oča, Kast.- Valj. (Rad); otroka k., Z.; hudo nagnenje, strasti, sebe krotiti.
  64. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  65. 3. krotíti, -im, vb. impf. = klatiti: jabolka k., KrGora.
  66. krotı̑vəc, -vca, m. der Bezähmer, der Bändiger, Cig., Jan.
  67. krotı̑vka, f. die Bezähmerin, die Bändigerin, Cig.
  68. krotkǫ̑ča, f. = krotkost, Mik.
  69. krotkosŕčən, -čna, adj. sanftmüthig, Cig., Jan.
  70. krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
  71. krotkọ̑st, f. die Zahmheit, das sanfte Wesen, die Sanftmuth.
  72. krotkọ̑ta, f. = krotkost, Trub.- C.
  73. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
  74. krótnost, f. die Zahmheit, Mur.
  75. krotọ̑st, f. die Heftigkeit, C.
  76. 1. krǫ́tovati, -ujem, vb. impf. = klatiti: k. sadje, (krotvati) KrGora.
  77. 2. krotováti, -ȗjem, vb. impf. mit "Kröte" schimpfen, Mik.
  78. krotovíca, f. = krotica, der Knoten am Garn, der sich durch Zusammendrehen bildet, Jan., Rib.- Mik.; — k. las, ein Büschel Haare, Bes.; — 2) die Schlinge, Jan., Gor.- Mik.; — 3) die Blutstrieme, Cig.; s palico udrihati oslu krotovice po životu, Jurč.
  79. krotovíčast, adj. = krotičast, Jan.
  80. krotovíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, sich zusammendrehen (vom Faden, wenn man ihn zu stark windet), M.; sich verwirren, sich filzen, Cig., Jan.; — 2) k. koga, bedrücken, bedrängen: kmeta pa že vse krotoviči, Gor.; züchtigen: s kneftro k. koga, LjZv.
  81. krotovı̑čnica, f. = tirada, Jan., Cig. (T.).
  82. krotovína, f. = krotovica (na preji), Cig.
  83. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
  84. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
  85. króvəc, -vca, m. der Dachdecker; krovca imamo.
  86. króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).
  87. krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero- Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
  88. krovíšče, n. der Dachstuhl, M.
  89. krovjè, n. das Obdach, Cig.
  90. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
  91. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  92. krǫ̑ž, m. 1) = krog, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), (menda nap. kroš, Cig., Medv. [Rok.]).
  93. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  94. krǫ́žati, -am, vb. impf. = krožiti, kreisen, Bes., Let.
  95. krǫ́žčast, adj. rundscheibig, Cig.
  96. krǫ́žčəc, -čəca, m. dem. krožec, Valj. (Rad).
  97. krǫ́žčək, -čka, m. dem. krožec; der Teller, M., nk.
  98. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  99. krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
  100. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.

   15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA