Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (16.001-16.100)

  1. krogláča, f. neka vrsta sliv, kajk.- Valj. (Rad).
  2. krǫ̑glast, adj. 1) = okroglast, Mur., Cig., Jan.; — 2) kugelförmig, Cig., Jan., Žnid.
  3. krogláš, m. kroglaši, Kugelkäfer (coccinellina), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  4. kroglàt, -áta, adj. rundlich, Mur., Cig.
  5. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
  6. kroglína, f. die Rundung, Mur., Jan.
  7. kroglíti, -ím, vb. impf. runden, Cig., Jan.; — k. se, sich ringeln, Jan.; — rus.
  8. krogljáti, -ȃm, vb. impf. ringeln, V.-Cig.
  9. kroglolìk, -líka, adj. kreisförmig, Žnid.
  10. kroglolı̑vəc, -vca, m. der Kugelgießer, Cig., Jan.
  11. krǫ́glost, f. die Rundheit, Mur., Cig., Jan.
  12. kroglovàt, -áta, adj. rundlich, Mur., Cig.
  13. kroglovátost, f. die Rundlichkeit, Cig.
  14. kroglovı̑t, adj. sphaerisch: krogloviti konci palic, DZ.
  15. krogomę́rən, -rna, adj. cyklometrisch, Cig. (T.).
  16. krogomę̑rje, n. = krogomerstvo, Cig.
  17. krogomę̑rstvọ, n. die Kreismessung, die Cyklometrie, Cig. (T.).
  18. krogosẹ̑nčnik, m. krogosenčniki, umschattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  19. krogotèk, -tę́ka, m. der Kreislauf, Jan., M.; das Kreislaufen, Telov.
  20. krogotòk, -tǫ́ka, m. der Umlauf, Cig. (T.).
  21. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
  22. krogovı̑t, adj. kreisförmig, Cig. (T.); krogovito se suče kolovrat, Vrt.
  23. króha, f. das Verstreuen der Getreidekörner beim Schnitt, Lašče- Levst. (Rok.).
  24. krǫ́hałnica, f. die Kröte, C., Z., (krohovnica), V.-Cig.
  25. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
  26. krohljáti, -ȃm, vb. impf. schmeichelnd grunzen, Z.
  27. krohòt, -hóta, m. = grohot, Mur., Cig., Jan.
  28. krohotáč, m. der laute Lacher, Cig.
  29. krohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = grohotati, grunzen, Mur.; — 2) überlaut lachen, Mur.; k. se, Cig., Jan.
  30. krohotàv, -áva, adj. kdor se rad krohota, Cig.
  31. krohotȃvka, f. die laute Lacherin, Cig.
  32. krohótniti, -ǫ́tnem, vb. pf. aufkrächzen, Bes.
  33. kròj, krója, m. der Zuschnitt, der Schnitt, Jarn., Cig., Jan.; die Mode, Cig., Jan., nk.
  34. krója, f. = kroj: po stari kmetski kroji, Jurč.
  35. krojáč, m. der Schneider, der Kleidermacher.
  36. krojačíca, f. die Schneiderin, Jan.
  37. krojáčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schneiderhandwerk ausüben, schneidern, Jan.
  38. krojȃčnica, f. die Schneiderwerkstätte, Jan.
  39. krojáški, adj. Schneider-, Jan.
  40. krojȃštvọ, n. das Schneiderhandwerk, Cig., Jan.
  41. krǫ̑jba, f. das Zuschneiden, C.
  42. krójən, -jna, adj. schneidbar, Jan.; krojno blago, Schnittware, DZ.; — trennbar, Jan.
  43. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
  44. krojénje, n. 1) das Spalten, das Trennen; — 2) das Zuschneiden; — 3) die Scheidung: k. zlata, Cig.
  45. krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
  46. krojı̑łnica, f. die Spaltaxt, Cig., Jan.
  47. krojı̑łnik, m. = krojilnica, Cig.
  48. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
  49. krojı̑təv, -tve, f. die Zertheilung; — die Scheidung ( chem.), Cig., Jan.
  50. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
  51. krojı̑vəc, -vca, m. kdor kroji, der Spalter, Cig., Jan.
  52. krojník, m. = krojivec, Cig.
  53. kròk, krǫ́ka, m. das Rabengekrächze, Cig., Jan.
  54. krokálọ, n. der Krächzer, Cig.
  55. krǫ́kanica, f. die Kröte, BlKr.; — prim. krohalnica.
  56. krǫ̑kanje, n. das Krächzen, das Gekrächze.
  57. krǫ̑kar, -rja, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax).
  58. krǫ̑karčək, -čka, m. dem. krokar, ein kleiner Rabe.
  59. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
  60. krǫ̑karski, adj. Raben-.
  61. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  62. krókəlj, -klja, m. = svinja: krokelj kroklja, činkelj činklja, činkelj dolu pade, krokelj ga popade (svinja — želod), Tolm.- Erj. (Torb.).
  63. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
  64. krokljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krokelj.
  65. krokodīl, m. navadni k., das gewöhnliche Fluss- oder Nil-Krokodil (crocodilus vulgaris), Erj. (Ž.); amerikanski k., der Alligator, Cig.
  66. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
  67. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
  68. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
  69. krǫ̑kva, f. der Dachsparren, Jan.; (krokla, Pohl.); tudi češ.
  70. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
  71. krōm, m. neka kovina, das Chrom, Cig. (T.).
  72. kromātičən, -čna, adj. barven, chromatisch ( phys., mus.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  73. krōmov, adj. Chrom-, Cig., Jan., Cig. (T.).
  74. krōmovəc, -vca, m. der Chromeisenstein, Jan. (H.).
  75. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  76. krompírčəc, -čca, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
  77. krompírčək, -čka, m. dem. krompirec; kleine Kartoffel.
  78. krompírəc, -rca, m. dem. krompir; kleine Kartoffel.
  79. krompírišče, n. 1) njiva, kjer je krompir rastel; — 2) = krompirjevec 1), Štrek., Dol.
  80. krompírjev, adj. Kartoffel-, Erdäpfel-; krompirjeva jabelka, die Samenköpfe des Kartoffelkrautes, Cig.; — krompirjeva hvala ( nam. hvala krompirja), das Lob des Erdapfels, Levst. (Zb. sp.).
  81. krompírjevəc, -vca, m. 1) das Kartoffelkraut, Cig., Nov., Valj. (Rad); — 2) der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., C.; — 3) amerikanski k., der Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata), Erj. (Ž.).
  82. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  83. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
  84. krompírjevišče, n.. Cig., Gor., pogl. krompirišče.
  85. krompírjevka, f. das Kartoffelkraut, Cig., Jan.
  86. krompı̑rnica, f. die Kartoffelgrube, Cig.
  87. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
  88. krǫ̑nanje, n. die Krönung.
  89. krǫ̑nast, adj. kronenartig, Cig., Jan.; kronasti odrastek, der Kronenfortsatz ( zool.), Cig. (T.).
  90. kronáš, m. die Krontaube, Jan. (H.).
  91. krǫ̑nati, -am, vb. impf. (tudi: pf.) krönen; s trnjem k., mit Dornen krönen.
  92. krǫ̑navəc, -vca, m. der die Krönung vornimmt: škof k., Cv.
  93. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
  94. krōnika, f. letopis, die Chronik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  95. krǫ̑nin, adj. der Krone gehörig, Kron-, Cig., Jan.; kronina pravica, das Regale, Jan.
  96. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  97. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
  98. kronolōg, m. der Chronolog.
  99. kronolōgičən, -čna, adj. chronologisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  100. kronologı̑ja, f. die Wissenschaft von der Zeiteintheilung, Zeitrechnung, die Chronologie.

   15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA