Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (15.901-16.000)

  1. krlȗnkati, -am, vb. impf. = krlinkati, grunzen, C.
  2. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
  3. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
  4. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  5. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
  6. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
  7. krmáč, m. = krmar, Zora.
  8. krmáča, f. weibliches Mastschwein, Cig.
  9. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
  10. krmȃn, m. der Floßführer, Cig.; — pogl. korman.
  11. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
  12. krmániti, -ȃnim, vb. impf., Cig., pogl. kormaniti.
  13. krmár, -rja, m. der Steuermann, Cig., Jan., C.; Lel bil naš je krmar, Preš.
  14. krmáriti, -ȃrim, vb. impf. mittelst des Steuerruders lenken, Jan.; krmaril nas je po prekrasni vodni poti, Cv.
  15. kȓməc, -mca, m. 1) der Mäster, Jan.; — 2) das Mastschwein, ogr.- C.
  16. kȓmək, -mka, m. das Mastschwein, kajk.- Valj. (Rad).
  17. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  18. krmeljẹ́vati, -am, vb. impf. krmeljiv biti, Jan. (H.).
  19. krmeljìv, -íva, adj. voll Augenbutter, C.; triefäugig, Mur., Cig.
  20. krmeljívost, f. die Triefäugigkeit, Mur.
  21. 1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
  22. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  23. krmes, m. = kermes, Cig., Jan.
  24. krmę̑tina, f. das Borstenvieh, Cig.
  25. kȓmež, m. = kermes, Z.
  26. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  27. krmẹževáti, -ȗjem, vb. impf. triefen (o očeh), Guts., Jarn., M.
  28. krmẹ́žljast, adj. = krmežljav, Dict.
  29. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
  30. krmẹžljȃvəc, -vca, m. der Triefäugige, Cig.
  31. krmẹžljȃvica, f. der Fluss der Augen, Cig.
  32. krmẹžljȃvka, f. die Triefäugige, Cig.
  33. krmẹžljávost, f. das Augentriefen, Cig.
  34. krmẹžljı̑nək, -nka, m. der Augeneiter, Jarn., Cig., Jan.
  35. krmẹžljíti se, -ím se, vb. impf. triefen (o očeh): oči se krmežlje in zalepljajo, kajk.- Levst. (Rok.).
  36. krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
  37. krmẹžljı̑vəc, -vca, m. der Triefäugige, Z., Valj. (Rad).
  38. krmẹžljívost, f. die Triefäugigkeit, Cig., Jan., M.
  39. kŕmica, f. dem. 1. krma, Mur.
  40. krmı̑lar, -rja, m. der Steuermann, Jan., nk.
  41. krmíłən, -łna, adj. Steuerruder-, Cig.
  42. krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
  43. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  44. krmíne, f. pl., Cig., Levst. (Nauk), pogl. karmina.
  45. 1. kŕmiti, -im, vb. impf. 1) füttern; otroka k.; starka mladiče v gnezdu krmi, Št.; — 2) mästen, Cig., Jan.
  46. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
  47. krmı̑vəc, -vca, m. der Fütterer, der Mäster, Cig., Jan.
  48. krmížəlj, -žlja, m., Gor., pogl. krmeželj.
  49. kŕmljenje, n. die Fütterung, die Mästung, Mur., Cig., Jan.
  50. krmlję́nka, f. das Mastschwein, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.), SlGor.
  51. krmlję́nščak, m. der Stall für Mastschweine, Mur., Št.- Cig.
  52. krmol, m. = 1. krmulja, Jan.
  53. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
  54. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
  55. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.
  56. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  57. kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
  58. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  59. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  60. krnáč, m. der Thürriegel, Štrek.
  61. kŕnast, adj. verstümmelt: k. zob, rog, C.
  62. krnáti, -ȃm, vb. impf. = nagibati (čoln): veter krna, Barkovlje ( Prim.)- Štrek. (Let.).
  63. kȓnčič, m. dem. krnec; = nožiček, Koborid- Erj. (Torb.).
  64. kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
  65. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  66. 2. krníca, f. eine Art Halsgeschwulst: k. se mu dela v grlu, Dol.; — prim. skrnica.
  67. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
  68. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
  69. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  70. 1. kŕniti, kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Cig. (T.), Mik.
  71. 2. kŕniti, kȓnem, vb. pf. lenken, richten, Štrek.; wegschieben, Met.
  72. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
  73. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  74. krnják, m. = skopljen prasec, Mik. (Et.).
  75. kŕnjast, adj. schartig, M., Z.; — verstümmelt, Mur.
  76. krnjati, -am, vb. impf. verstümmeln, Mur.
  77. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  78. kŕnjavəc, -vca, m. der Zerraufte, vzhŠt.- C.
  79. kŕnjavka, f. die Zerraufte, vzhŠt.- C.
  80. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  81. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  82. krnję̑łəc, -łca, m. = krnjel, Cig., C., Nov.
  83. krnjúcati, -am, vb. impf. grunzen, C.
  84. kroca, f. = krokar, C.
  85. krǫ̑cati, -am, vb. impf. = krokati, Notr.- Z.
  86. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  87. krocljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krocelj.
  88. krǫ́čati, -ím, vb. impf. = kučati, C.; — prim. kročiti.
  89. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
  90. kročȃvəc, -vca, m. der Zähmer, C.
  91. kročénje, n. die Bändigung, die Bezähmung, Cig.
  92. kročílọ, n. ein Werkzeug zum Krümmen, C.
  93. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
  94. kròf, krófa, m. der Kropf; — iz nem.
  95. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
  96. kròg, I. adv. krog in krog, ringsherum, Mur., Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. um — herum; Vsem ogenj se krog glave svet', Npes.- Mik.
  97. krǫ̑gast, adj. sphaeroidisch, Cig.
  98. krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo ( n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
  99. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  100. krǫ̑gla, f. die Kugel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

   15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA