Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (15.601-15.700)

  1. krīda, f. der Bankerott (Crida); krido napovedati.
  2. kridatár, -rja, m. der Cridatar, der Bankerottierer, Cig.
  3. krı̑gla, f. = hripavost, die Heiserkeit, Mur., Jan., Rož.- Kres.
  4. kríglav, adj. = hripav, heiser, Jan.
  5. kríglica, f. = krigla, Kor.- Jarn. (Rok.).
  6. krīja, f. razprava o kakem predmetu (izreku), Cig. (T.).
  7. krı̑k, m. 1) = krič, der Schrei das Geschrei, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr.; das Jauchzen, Mur.; — 2) die Hebemaschine, das Hebezeug, Jan., C.
  8. kríka, f. das Geschrei, der Lärm, Habd.- Mik., Jan., ogr.- C.; krika in vika, Vrt., C.
  9. 1. kríkati, -am, vb. impf. schreien, Jan., M.; dekleta začnejo krikati, Pjk. (Črt.); Sneha je začela krikati, Krikati pa javkati, Npes.-Vraz; gosi krikajo, Vod. (Izb. sp.); jauchzen, Mur., vzhŠt.; svati si krikajo, die Hochzeitsgäste jauchzen sich zu, C.
  10. 2. krı̑kati, -am, vb. impf. schreien (o žrjavih), ogr.- C.; Lej, žerjav hodi, krika, Vod. (Pes.); prim. krivkati.
  11. kríkavəc, -vca, m. die Feldgrille (gryllus campestris), Erj. (Ž.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  12. krı̑kəc, -kca, m. = čiriček, die Weingrille, C.
  13. krikljìv, -íva, adj. schreiend, grell, Cig. (T.).
  14. kríkniti, krı̑knem, vb. pf. einen Schrei thun, Jan., nk.
  15. krílast, adj. flügelartig, Cig.; krilasto grmje, ausgebreitetes Gebüsch, Z.
  16. krilàt, -áta, adj. geflügelt, Jan., C., nk.
  17. krilȃtəc, -tca, m. der Beflügelte, Jan.; der Engel, C., Valj. (Rad), nk.
  18. kríłce, n. dem. krilo; das Röckchen, Cig.; Al' b'me skrila v krilce ti? Npes.-K.
  19. 1. kríłən, -łna, adj. zum Decken gehörig: krı̑łna opeka (krilni cigel), der Dachziegel, jvzhŠt.
  20. 2. kríłən, -łna, adj. Flügel-, Cig., Jan.; krı̑łna peresa, die Deckfedern, Cig.; — krilni pobočnik, der Flügeladjutant, Jan.; krilna železnica, die Zweigbahn, DZ.
  21. kríliti, -im, vb. impf. die Flügel bewegen: flattern, C.; — mit den Händen herumfahren, Mur., Jan., C.; z rokami krili, vzhŠt.; z banderom k., die Fahne schwenken, Št.- Cig.; — flackern, C.; — pren. oholost je krilila v njegovem glasu, Nov.; — k. se, s perotmi mahati: kokoš se krili, Tolm.
  22. kriljáča, f. = kriljak, ogr.- C.
  23. krilják, m. breitkrämpiger Hut, C., Nov., Zora.
  24. kriljáti, -ȃm, vb. impf. fliegen, flattern: skrjanček jel je kriljati nad idilnim svojim domom, Zv.; veša okoli luči krilja, M.; žuželke kriljajo, Zora; — herumstreifen, Jan.; prasec tod okoli krilja, M.; — (mit den Händen) herumschlagen, gesticulieren, fuchteln, Cig., Jan.; z rokami k., BlKr.
  25. kriljȃva, f. = kriljak, BlKr.
  26. kríljenje, n. das Bewegen der Flügel: ( pren.) die Gesticulation, Jan.
  27. krı̑łnica, f. die Patsche der Dachdecker, Cig.
  28. krı̑łnik, m. der Flügelmann, Jan.
  29. krílọ, n. 1) der Fittig, der Flügel, Mur., Cig., Jan., Pot.- M., Mik.; — der Lappen an der Leber, Lunge, Cig.; — die Klappe eines Tisches, Cig.; — der Thürflügel, Cig.; — der Flügel einer Armee, Cig., Jan., nk.; — krilo železne ceste, der Zweig einer Bahn, Cig.; — 2) der Weiberkittel (vom Gürtel bis zu den Füßen reichend), der untere Theil des Frauenrockes; — breites Vortuch, die Schürze, Cig., Jan., C.; — die Hutkrämpe, C.; — krila, die Wände des Beutelnetzes, Cig.; — die Glockenwand, Cig.; zvon je v krilu počil, Z.; — 3) der Schoß; na Jozefovem krilu, Dalm.; v Abrahamovem krilu, Trub.; otroka na krilo vzeti, SlGor.; na krilu kaj imeti, Levst. (Rok.).
  30. krilobòb, -bóba, m. die Spargelerbse (tetragonolobus purpureus), C.
  31. krilonǫ̑žəc, -žca, m. der Flügelfuß, Jan.
  32. krilǫ̑t, f. = perot, der Flügel, C.; — prim. kreljut.
  33. krilotáti, -ȃm, vb. impf. = kriliti (z rokami), C.
  34. krilǫ̑tnat, adj. geflügelt, C.
  35. krilotníca, f. = krilot, C.
  36. krilȗt, f. = krilot, Cig., Jan.
  37. kriminālən, -lna, adj. kazenski, Criminal-; kriminalno pravo, das Criminalrecht, das Strafrecht, Cig., Jan.
  38. 1. krínja, f. posoda, zgoraj ožja nego spodaj, der Mehlkübel, Kras, ZgD.; — prim. skrinja.
  39. 2. krínja, f. der Einschnitt, die Kerbe, Fr.- C.; — prim. nem. die Krinne, lat. crena, C.
  40. krínjica, f. dem. krinja; das Mehlkübelchen, Notr.- Levst. (Rok.); k. medú, Vrt.
  41. krı̑nka, f. die Maske, Jan., nk.; pod krinko prijateljstva, Cig. (T.); — hs.
  42. krinolīna, f. der Reifrock, die Crinoline.
  43. kriofōr, m. priprava, s katero se led dela, der Kryophor ( phys.), Cig. (T.).
  44. kriolīt, m. der Kryolith ( min.), Cig. (T.).
  45. 1. krīpa, f. 1) = koš, die Wagenkrippe, Mur., Cig., C.; — 2) = koš, der Rückenkorb, C.; = listni koš, Dol.; — iz nem. Krippe.
  46. 2. krīpa, f. der Fels, der Steinklumpen, Rez.- C.; — prim. it. greppo.
  47. 3. krípa, f. der Hebel, Rib.- Levst. (Rok.); železen drog, na enem koncu nekoliko ploščnat, na drugem koničast, Dol.
  48. krı̑par, -rja, m. kdor v kripi kuretino na prodaj nosi, C.
  49. kripę̑vəc, -vca, m. die Filzlaus, Ip.- Mik. (Et.); — prim. krpelj.
  50. 1. krípica, f. dem. 1. kripa; 1) das Steirerwägelchen, C.; — 2) das Handkörbchen (aus Weidenruthen), C.
  51. 2. krīpica, f. dem. 2. kripa, das Steinchen, Rez.- C.
  52. kríplje, v reku: na vse kriplje, aus allen Kräften, mit aller Anstrengung; (temna beseda: kríplji, m. pl. Valj. [Rad]; "kriplje" nam. "kreplje" compar. ad krepko, Svet. [Rok.]; drži kar kriplje moreš, halt so fest du kannst, Z.).
  53. kristāl, m. der Krystall.
  54. kristālast, adj. krystallinisch, Cig., Jan., Cig. (T.); kristalasta hribina, Erj. (Min.).
  55. kristālən, -lna, adj. krystallen, krystallinisch, Krystall-, Cig., Jan., nk.; kristalna leča, die Krystallinse, Cig., Jan.; kristalna prizma, das Krystallprisma, Žnid.; kristalni liki, Krystallgestalten, Cig. (T.).
  56. kristalizácija, f. die Krystallisation, Cig. (T.).
  57. kristalizovȃnje, n. die Krystallisation, Cig. (T.).
  58. kristalizováti, -ȗjem, vb. impf. krystallisieren, Cig. (T.), nk.; tudi: k. se, Cig. (T.).
  59. kristālnica, f. leča k., die Krystallinse, Jan. (H.).
  60. kristalnína, f. die Krystallware, Cig.
  61. kristālnost, f. die Krystallform, Cig. (T.).
  62. kristalografı̑ja, f. nauk o kristalih, die Krystallographie, Cig. (T.).
  63. kristalopìs, -písa, m. die Krystallographie, Cig. (T.).
  64. kristalopı̑sje, n. die Krystallographie, Cig., Jan.
  65. kristālov, adj. krystallen, Cig., Jan.; kristalova voda, das Krystallwasser, Cig. (T.).
  66. kristalovȃnje, n. die Krystallisation, Jan. (H.).
  67. kristalováti, -ȗjem, vb. impf. krystallisieren, Jan. (H.).
  68. kristalovína, f. die Krystallware, DZ.
  69. kristan, m. das Pfluggestell, Jan.
  70. krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.
  71. kristijȃn, m. = kristjan, Jan., nk.
  72. kristjȃn, m. der Christ.
  73. kristjȃna, f. 1) die Christin; — 2) = krščenica, die Magd, Mur., Cig.
  74. kristjániti, -ȃnim, vb. impf. christianisieren, Jan., nk.
  75. kristjȃnka, f. die Christin.
  76. kristjȃnski, adj. = krščanski, christlich, Christen-.
  77. kristjȃnstvọ, n. = krščanstvo, das Christenthum, die Christenheit.
  78. kristováti, -ȗjem, vb. impf. (den Ausruf "Kristus!" oft hören lassen): klagen, lamentieren, jammern, C.
  79. krístovəc, -vca, m. der Holst, die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig.; — prim. kristavec.
  80. krı̑špa, f. die Runzel, Bes.; — prim. it. crespa.
  81. krı̑španje, n. das Krispeln; — das Schmücken: unanje lišpanje in k., Cv.
  82. krı̑špati, -am, vb. impf. 1) mit dem Krispelholz narbig machen, krispeln: usnje k.; — 2) ausreiben: perilo k., ogr.- C.; — 3) k. koga, foltern, martern, Cig.; prügeln, Gor.; — 4) falteln, V.-Cig.; lase k., die Haare kräuseln, Z.; s krišpanimi lasmi, Dalm., Jap. (Sv. p.); — k. se, sich putzen, C.; — prim. lat. crispare, nem. krispeln.
  83. krı̑špavəc, -vca, m. das Krispelholz, Cig.
  84. krı̑tba, f. die Eindeckung, nk.
  85. kríti, krı̑jem, vb. impf. decken, bedecken; njega že hladna zemlja krije; ein Dach decken: s slamo kriti hišo.
  86. kriticīzəm, -zma, m. kritična metoda modrovanja, der Kriticismus, Cig. (T.), Lampe (D.).
  87. krītičən, -čna, adj. presoden, kritisch, Cig. (T.), nk.; — = nevaren, nk.
  88. krītičnost, f. presodnost, die Kriticität, Cig. (T.).
  89. krītik, m. presojevavec, der Kritiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  90. krītika, f. posodba, die Kritik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  91. krītikar, -rja, m., Jan., pogl. kritik.
  92. kritikāstər, -stra, m. kritikun, der Afterkritiker, der Kritikaster, Jan.
  93. kritikováti, -ȗjem, vb. impf. kritisieren, sich mit der Kritik beschäftigen, nk.
  94. kritikȗn, m. der Afterkritiker, Levst. (Zb. sp.).
  95. krı̑tje, * n. die Deckung; — die Dachung, das Gedeck, Cig., Jan.
  96. krı̑v, m. = streha, Ročinj- Erj. (Torb.).
  97. krı̑v, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.
  98. kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).
  99. kriváča, f. das am Ende gekrümmte Abästmesser, Polj.
  100. krivačẹ̑la, f. ein Taschenveitel mit gekrümmter Klinge, Idrija.

   15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA