Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (15.301-15.400)

  1. krefúljica, f. = krebulica, der Kälberkropf, Dict., jvzhŠt.
  2. krẹ̑g, m. der Hader, der Zank; bila je z vso družino v kregu, Erj. (Izb. sp.).
  3. krẹ̑ga, f. = kreg, C.
  4. krẹ̑ganje, n. die Züchtigung mit Worten, das Auszanken; — das Hadern, das Zanken.
  5. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
  6. krẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se, C.
  7. krẹ̑gavəc, -vca, m. der Verweisgeber, Cig., C.; das Zankmaul, Cig.
  8. krégəlj, -glja, m. = 1. kreha, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  9. krẹgljìv, -íva, adj. zänkisch, Mur., Cig., Jan., M., Krelj.
  10. krẹgljívost, f. die Zanksucht, Mur., Cig.
  11. krégulj, -gúlja, m., Cig., Valj. (Rad), pogl. kragulj.
  12. 1. krẹ́ha, f. die Krieche (prunus insititia), Dol.- Erj. (Torb.).
  13. 2. krę́ha, f. dünnes Eis, BlKr.
  14. kreháč, m. der Keucher, Z., ZgD.
  15. krę́halast, adj. hustend, keuchend, Z.
  16. krę́halọ, n. der in einemfort hustet, krächzt, der Krächzer, Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  17. krę́hanje, n. rauhes Husten, das Krächzen.
  18. krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
  19. krę́hav, adj. ächzend, krächzend, Jan.
  20. krę́havəc, -vca, m. kdor vedno kreha in kašlja, Cig., M.
  21. krę́havka, f. ženska, katera vedno kreha in kašlja, Z.
  22. 1. krę́həlj, -hlja, m. das Schwein, M.; v uganki: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jẹ́, Z.
  23. 2. kréhəlj, -hlja, m. = kreha, die Kriechpflaume, die Krieche (prunus insititia), Cig., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; v krehelj marelico cepiti, Pirc.
  24. krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
  25. krehljàv, -áva, adj. hüstelnd, kränklich, vzhŠt.
  26. krę̑hljəc, -hljəca, -həljca, m. die Kriechente, Cig., Jan., Frey. (F.).
  27. krehljìv, -íva, adj. leicht brechbar, Cig.
  28. krę́hniti, * krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.
  29. krehtáti, -ȃm, vb. impf. hüsteln, ogr.- C.; — wie eine Dohle schreien, Cig.
  30. kreja, f. das Roheis, BlKr.
  31. 1. krek, m. der Haken, Rez.- C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.
  32. 2. krẹ́k, m. = 2. krak, Mik. (Et.).
  33. krę́ka, f. der Schwarzspecht, Cig., C.
  34. krę̑kati, -am, vb. impf. quaken, Kor.- Jarn.
  35. krę̑kavt, m. = kreka, Cig.
  36. krekèt, -ę́ta, m. das Gekrächze, Valj. (Rad).
  37. kreketȃnje, n. das Quaken: k. žab, Levst. (Zb. sp.).
  38. kreketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quaken, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  39. krekič, m. dem. 1. krek; das Häkchen, C.
  40. krę̑klja, f. = krecman, der Wachtelkönig, C.
  41. krelje, f. pl. = noge ( zaničlj.), Notr.
  42. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
  43. kréməlj, -mlja, m., pogl. kramelj.
  44. krémen, -ę́na, m. 1) der Kieselstein; belkasti k., der Quarz, Cig.; — železnati k., der Eisenkiesel, Erj. (Min.); — 2) die Energie, die Kraft, Z., Mik.; čutim v sebi dovolj kremena, te vrste delo zvršiti, LjZv.
  45. kremę́nast, adj. kieselhältig; kremenasta zemlja, der Kieselboden, C.; — kieselartig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  46. kremenàt, -áta, adj. kieselhältig, Cig.
  47. kremę̑nčev, adj. Kiesel-: kremenčeva voda, das Kieselwasser, Jes.; kremenčeva kislina, die Kieselsäure, Cig. (T.).
  48. kremę̑nčevica, f. das Kieselwasser, Cig. (T.), Jes.
  49. kremę̑nəc, -nca, m. der Kiesel (silicium), Cig. (T.), C.; skrilavi k., der Kieselschiefer, Erj. (Min.).
  50. kremeníca, f. die Kieselerde, Mur., Cig., Jan., C.; = kremenasta prst, Vod. (Izb. sp.); der Kieselschotterboden, C.
  51. kremeník, m. 1) der Steinkies, Cig., Jan.; — 2) der Kieselbruch, Z.
  52. kremeníkast, adj. = kremenast, Vrt.
  53. kremeníkovəc, -vca, m. = kremenik 1), Jan.
  54. kremenína, f. 1) die Kieselerde, der Kiesboden, Cig., C.; — 2) der Kiesstoff, C.
  55. kremenı̑t, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.- Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
  56. kremeníti se, -ím se, vb. impf. sich verkieseln ( chem.), Cig. (T.).
  57. kremenı̑tost, f. die Energie, die Regheit, Jan.
  58. kremenják, m. der Quarz, der Quarzfels, Erj. (Min.).
  59. kremę̑nje, n. coll. Kieselgestein, Cig., DZ.; Quarz, C.
  60. kremę̑nji, adj. = kremenov: kremenji pesek, Cig.; ( nam. kremenni).
  61. kremę̑nka, f. = kremenica, M.
  62. kremenokíseł, adj. kieselsauer, Cig.
  63. kremę́nov, adj. Kiesel-, Cig., Jan.; kremenova gruča, der Kieselklumpen, Cig.
  64. kremę́novəc, -vca, m. der Kieselstein, Jan.
  65. kremę́novje, n. = kremenje, Let.
  66. kremík, m. der Kiesel (kot prvina), Erj. (Som.).
  67. kremljáti, -ȃm, vb. impf., Mur., Cig., Jan.; pogl. kramljati.
  68. krempáti, -ȃm, vb. impf. = krampati, praskati, Polj.
  69. krempẹ̑la, f. = krepelec, Žabče- Erj. (Torb.).
  70. krę́mpəlj, -plja, m. 1) die Kralle; kremplje zasekati v kaj, mit den Krallen etwas packen, Cig.; = k. zasaditi, Z.; — prim. krampelj; — 2) kremplji = krplje, die Schneeschuhe, Ravne- Štrek. (LjZv.).
  71. krę̑mpəljc, m. dem. krempelj; kleine Kralle.
  72. krę̑mpəljčək, -čka, m. dem. krempeljc, kleine Kralle.
  73. krempezíca, f. = krepelec, Žabče- Erj. (Torb.).
  74. krę́mpiti, -im, vb. impf. = kraspati, kratzen, Savinska dol.
  75. krę̑mpljar, -ja, m. krempljarji, Nagelthiere, Erj. (Ž.).
  76. krę́mpljast, adj. krallicht, Cig.
  77. krempljàt, -áta, adj. krallig, Cig., Jan.
  78. krempljáti, -ȃm, vb. impf. krallen, M.
  79. krę̑mpljəc, -pljəca, m. = krempəljc.
  80. krę́mpljič, m. dem. krempelj; 1) kleine Kralle; — 2) pl. krempljiči, das Geißblatt (lonicera), C.
  81. krę́mpljičək, -čka, m. dem. krempljič, Cig., Jan.
  82. krę́mpniti, krę̑mpnem, vb. pf. = prasniti, Polj.
  83. kremsáča, f. eine schlechte, nicht scharfe Hacke, Jan., Mik.
  84. krę̑msati, -am, vb. impf. mit einer stumpfen Hacke hauen, Z.
  85. kremȗc, m. das Knoblauchkraut (alliaria), Jarn., Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  86. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
  87. krę̑mžar, -rja, m. = kremža 2), Cig.
  88. krę́mženje, n. das Verziehen des Gesichtes beim Weinen.
  89. krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
  90. krengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rasseln, Fr.- C.
  91. krenílica, f. der Steinbrech (saxifraga), Medv. (Rok.); zrnata k., das Keilkraut (saxifraga granulata), Cig.
  92. 1. kréniti, krę́nem, vb. pf. 1) seitwärts lenken, Cig.; k. voz, BlKr.- M.; vojsko na zapad k., Vrt.; k. koga na pravi pot, Levst. (Zb. sp.); wenden, C.; — veranlassen, bewegen, LjZv.; — k. se, ausweichen: kreni se! BlKr.- M., Z.; — 2) rücken, bewegen, Mur., Cig.; — k. se, in Bewegung kommen, Cig.; vreme se ne krene, das Wetter ändert sich nicht, Z.; — 3) intr. eine Wendung machen, abbiegen, abweichen; k. na levo, na desno, po drugem potu, k. z vozom na stran.
  93. 2. krẹ́niti, krẹ́nem, vb. pf. infolge der Kälte erstarren, C.
  94. kreozōt, m. neka oljnata tekočina, das Kreosot, Cig. (T.).
  95. krẹ̀p, krẹ́pa, m. 1) = črep, C.; — 2) jäher Fels, C.
  96. 1. krẹ́pa, f. alter Topf, der Scherben, M., C., Koborid ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der Schädel, M., C., Koborid- Erj. (Torb.); dati komu po krepi, Z.; — gebrechlicher, verkrüppelter Mensch, C., M.
  97. 2. krẹ́pa, f. = kepa, die Erdscholle, der Schneeball, Jan., Šol., Ip., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  98. krepáča, f. die Viehseuche, C.; — prim. 1. krepati.
  99. krẹpȃk, -pkà, adj. = krepek.
  100. krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.

   14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA