Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (15.001-15.100)

  1. krapína, f. der Leinkuchen, Tuhinj- Štrek. (LjZv.); — prim. tropine.
  2. krȃpji, adj. Karpfen-, Jan. (H.).
  3. kráplja, f. = kaplja, ogr.- C.
  4. krȃpnica, f. = krapec, Cig.
  5. krȃpnik, m. = kapnik, Z., Bes.
  6. krapoti, f. pl. eine Art Räude bei Schweinen, C.
  7. krapovína, f. das Karpfenfleisch, Jan. (H.).
  8. krápovnik, m. der Karpfenteich, Jan. (H.).
  9. krapovnják, m. der Karpfenteich, Jan. (H.).
  10. krȃpši, m. pl. = krapeži, krampeži (Steigeisen), Idrija, Tolm.
  11. krȃs, m. der Schmuck, die Zierde, Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  12. krȃsba, f. der Schmuck ( stil.), Cig. (T.); — stsl.
  13. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  14. krasílọ, n. die Zierde, der Schmuck, LjZv.
  15. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
  16. krasínast, adj. = krasinat, Z.
  17. krasínat, adj. schroff zerrüttet, Cig.
  18. krásiti, -im, vb. impf. zieren, schmücken, Cig., Jan., C., nk.; tudi: krasíti; — iz drugih slov. jez.
  19. kraslíka, f. das Perlgras (melica), C., Medv. (Rok.).
  20. krȃsnik, m. 1) der Eklogit, Erj. (Min.); — 2) borov k., der Kiefern-Prachtkäfer (buprestis mariana), Erj. (Ž.).
  21. krasnobárvən, -vna, adj. von schönen Farben, nk.
  22. krasnoglèd, -glę́da, m. = krasogled, C., Sen. (Fiz.).
  23. krasnokrìł, -kríla, adj. mit schönen Flügeln, C.
  24. krasnopìs, -písa, m. die Kalligraphie, C.
  25. krasnorẹ̑čje, n. die Rednerkunst, Cig. (T.); — rus.
  26. krásnost, f. die Pracht, Mur., Cig., Jan., nk.
  27. krasóba, f. = krasota, C.
  28. krasočùt, -čúta, m. = krasočutje, Cig., Jan.
  29. krasočȗtje, n. aesthetisches Gefühl, Cig. (T.).
  30. krasoglèd, -glę́da, m. das Kaleidoskop, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  31. krasoljùb, -ljúba, m. ein Freund des Schönen, der Aesthetiker, C.
  32. krasoljȗbje, n. die Liebe zum Schönen, Zora.
  33. krasopìs, -písa, m. 1) der Kalligraph, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Kalligraphie, Jan.; — die kalligraphische Schrift, Jan.
  34. krasopı̑səc, -sca, m. der Kalligraph, Jan., C.
  35. krasopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Jan.
  36. krasopı̑sje, n. die Kalligraphie, Jan.
  37. krasorẹ̑čje, n. = krasnorečje, C., Slom.
  38. krasoslǫ́vən, -vna, adj. aesthetisch, Jan.
  39. krasoslǫ̑vje, n. = lepoznanstvo, die Aesthetik, Jan.
  40. krasóta, f. die Pracht, die Herrlichkeit, die Schönheit, Jarn., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  41. krasótən, -tna, adj. herrlich, prächtig, Jan., nk.
  42. krasotíca, f. ein Weib von hervorragender Schönheit, Jan., nk.; — hs.
  43. krasotína, f. eine Schmucksache, C.
  44. krasotíti, -ím, vb. impf. = krasiti, Jan., C., Vrt.
  45. krasotoljúbən, -bna, adj. prachtliebend, Šol., nk.
  46. krasovẹ́da, f. die Aesthetik, Jan., C.
  47. krasovìd, -vída, m. das Belvedere, C.
  48. krasovı̑t, adj. prachtvoll, herrlich, C., Zora.
  49. krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.
  50. krásta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; — pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) = kapnik, C.
  51. krastáča, f. die gemeine Kröte (bufo cinereus), Erj. (Ž.).
  52. krástast, adj. schorfartig, grindicht, Cig.
  53. krástav, adj. schorfig, voll Schorf; ves k. po licu; — krätzig; krastava ovca, Burg.
  54. krastaváča, f. = krastača, LjZv.
  55. krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).
  56. krástavica, f. 1) = krastača, Cig.; — 2) = kumara, vzhŠt.
  57. krástavka, f. 1) = krastava ženska, Cig.; — 2) = krastavec 3), die Gurke, Guts.
  58. krástavost, f. das Behaftetsein mit Schorf, Grind u. dgl., Cig., Jan.
  59. krásti, krádem, vb. impf. stehlen; Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen.
  60. krástica, f. dem. krasta.
  61. krastíka, f. die Schüsselflechte (lecanora), Tuš. (B.).
  62. krástiti se, -im se, vb. impf. verharschen: rana se krasti, Cig.
  63. krȃstnat, adj. = krastav, Cig.
  64. krástovina, f. der Schorf, Mur., M.
  65. krȃščina, f. schroff zerrütteter, steiniger Boden: črez vsako kraščino ("krašno") me je peljal, Zv.
  66. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
  67. kráševka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  68. 1. krȃt, m. die Kürze: zavoljo krata, der Kürze wegen, ogr.- Valj. (Rad).
  69. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
  70. krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.- Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.- Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
  71. krátčək, -čka, adj. = kratiček, C., jvzhŠt.
  72. kratčína, f. etwas Kurzes, Fr.- C.
  73. krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče ( n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.- Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
  74. krátenje, n., Cig.; pogl. kračenje.
  75. kratíca, f. die Abkürzung, die Abbreviatur, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  76. krátičək, -čka, adj. ganz kurz, Z., C. ( Let. 1878. III. 91.).
  77. kratı̑telj, m. der Verkürzer, Zora.
  78. kratı̑təv, -tve, f. die Verkürzung, der Vorenthalt, Z.; k. časti, Jan.
  79. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  80. kratı̑vəc, -vca, m. 1) der Verkürzer, der Schmälerer, Cig., C.; — 2) das Accentzeichen für eine kurze Silbe, nk.
  81. krátkič, adv. = v kratkem, C.
  82. kratkóba, f. die Kürze, Jan., C.
  83. kratkǫ̑ča, f. die Kürze, Jan., Mik.
  84. kratkočȃsba, f. die Unterhaltung, Slom.
  85. kratkočásən, -sna, adj. kurzweilig, unterhaltend.
  86. kratkočásiti, -čȃsim, vb. impf. unterhalten; k. koga; k. se, sich die Zeit vertreiben, verkürzen.
  87. kratkočȃsje, n. die Unterhaltung, C.; to je bila njegova skrb, njegovo kratkočasje, Cv.
  88. kratkočasljìv, -íva, adj. = kratkočasen, unterhaltend, Bes.
  89. kratkočȃsnež, m. der Zeitvertreiber, Jan. (H.).
  90. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  91. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  92. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  93. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  94. kratkočásovati, -ujem, vb. impf. sich unterhalten, C.; k. (se), Cig., Jan., LjZv.; tudi k. se, Dol.
  95. kratkodóbən, * -bna, adj. ephemer, Cig. (T.).
  96. kratkodóbnost, * f. kurze Dauer, Zora.
  97. kratkoglásən, -sna, adj. kurztönig, Cig., Jan.
  98. kratkoglȃvəc, -vca, m. der Kurzkopf (brachycephalus), Cig. (T.), Erj. (Z., Som.).
  99. kratkoglèd, -glę́da, adj. = kratkoviden, SlN.
  100. kratkojezı̑čnik, m. der Kurzzüngler ( zool.), Cig. (T.).

   14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA