Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (14.701-14.800)

  1. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
  2. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
  3. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  4. koštrav, adj. = kuštrav, Mur., Mik., SlGor.
  5. koštríka, f. der Mäusedorn (ruscus), C., Medv. (Rok.).
  6. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
  7. koštrȗnəc, -nca, m. dem. koštrun.
  8. koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
  9. koštrȗnovina, f. das Hammelfell, Cig., Jan.; — das Hammelfleisch, Cig.
  10. košȗljar, -rja, m. der Hemdenmacher, Jan.
  11. košȗra, f. elender Korb, C.
  12. 1. kǫ̑tar, -rja, m. der Auszügler, Svet. (Rok.).
  13. 2. kotár, -rja, m. der Bezirk, der District, Jan., C., DZ., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. határ, C.
  14. kǫ̑tarka, f. die Auszüglerin, Jan. (H.).
  15. kǫ́tər, -tra, m. = boter, Guts., Mur., Kor.- C.
  16. kotę́ri, pron. = kateri, Habd., ogr.- Mik., kajk.- Cv. (II. 5.).
  17. kotlár, -rja, m. der Kesselschmied, der Kupferschmied, Dict., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); kotlar dela posodo iz medi ali kotlovine, Ravn. (Abc.); der Kesselflicker, V.-Cig., C.
  18. kotlaríca, f. die Kupferschmiedin, Mur., Cig.
  19. kotlárič, m. der Kesselflicker, Cig.
  20. kotláriti, -ȃrim, vb. impf. das Kupferschmiedhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  21. kotlȃrstvọ, n. das Kupferschmiedhandwerk, Cig., Jan., C.
  22. kotlárščak, m. = kotlarič, der Kesselflicker, (-šček), Jan.
  23. kotlı̑čar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig.
  24. kotlı̑čkar, -rja, m. der Kesselflicker, Cig., Dol.
  25. kotlokr̀p, -kŕpa, m. der Kesselflicker, Jan. (H.).
  26. kotlokȓpar, -rja, m., Cig., pogl. kotlokrp.
  27. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  28. kotomèr, -mę́ra, m. der Winkelmesser, das Goniometer, Cig., Jan., Cig. (T.); der Transporteur, Cel. (Geom.).
  29. kotomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.).
  30. kotomę̑rstvọ, n. die Winkelmessung, die Goniometrie, Cig. (T.), C.
  31. kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
  32. kotozòr, -zóra, m. der Winkelspiegel, das Spiegelwinkelrohr, h. t.- Cig. (T.).
  33. kǫ́tra, f. = botra, C., Kor.
  34. kotran, m. = katran, C.
  35. kotrcati, -am, vb. impf. sich fortwälzen: list po svetu kotrca, Bes.; — stolpernd gehen, C.
  36. kotríg, m. = kotriga, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  37. kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.- C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
  38. kotrížən, -žna, adj. gliederig, Mur., Trst. (Let.).
  39. kotrı̑žnik, m. langbeiniger, magerer Mensch, Buče ( Št.)- C.
  40. kotrljàn, -ána, m. die Mannstreu (eryngium), Z.
  41. kotrljáti, -ȃm, vb. impf. = wälzen, Z.; — prim. koturati.
  42. kotúr, m. runde Scheibe, Cig.; — das Rad, C.; — hs.
  43. koturáča, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  44. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.
  45. koturáš, m. die Rollassel (armadillo), Erj. (Z.).
  46. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  47. kotvár, -rja, m. der Ankerschmied, ogr.- C.
  48. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  49. kovár, -rja, m. = kovač, C.; — der Anstifter: slučaj, ta zlobni kovar, LjZv.
  50. kovárən, -rna, adj. schlau, listig, hämisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  51. 1. kováriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Schmiedehandwerk beschäftigen, Bes.; — 2) Ränke schmieden, Mur., Cig., ZgD.
  52. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
  53. kovȃrnica, f. die Intriguantin, Jan. (H.).
  54. kovȃrnik, m. der Ränkeschmied, Cig., Jan., ZgD.; — stsl.
  55. kovárnost, f. die Arglist, Cig.
  56. kovȃrstvọ, n. die Arglist, die Ränke, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — stsl.
  57. kovər, -vra, m. die Bettdecke, C.; — der Teppich, Vrt.; — prim. rus. koverъ, Teppich.
  58. kovran, m. = kavran, ogr.- Mik., C.
  59. kovȓčje, n. das Pfriemengras (stipa), C.
  60. kovrę̑d, adv. um welche Zeit? Kor.- M.; — prim. red.
  61. 1. kozár, -rja, m. der Ziegenhirt.
  62. 2. kozár, -rja, m. = kozulj, ein kleines Gefäß aus Baumrinde, V.-Cig., C.; iz smrekove kože kozar narediti, Pirc.
  63. 1. kozȃra, f. 1) die Ziegenhütte, der Ziegenstall, V.-Cig., Mik., C.; — die Ziegen- oder Schafhürde, C., Hrušica v Istri, Lož- Erj. (Torb.); — 2) der Dreifuß, C.; — der Sägebock, Valj. (Rad).
  64. 2. kozȃra, f. košarica, v kateri se kruh mesi, Valj. (Rad); — prim. 2. kozar.
  65. 1. kozárčək, -čka, m. dem. kozar(ec), der kleine Ziegenhirt, Cig., M.; Kozarček kozice pase, Npes.-K.
  66. 2. kozȃrčək, -čka, m. dem. kozarec; 1) kleines Gefäß aus Baumrinde, V.-Cig.; — 2) das Becherlein, das Gläschen, Cig., Jan., nk.
  67. kozarčeváti, -ȗjem, vb. impf. Ziegen hüten, Cig.
  68. kozȃrəc, -rca, m. dem. 2. kozar; 1) ein Becher aus Holzrinde, M.; die Harzmeste, V.-Cig., Jan.; — 2) der Becher, das Trinkglas, Mur., Cig., Jan., nk.; tudi: kozárəc, Valj. (Rad).
  69. kozaríca, f. die Ziegenhirtin.
  70. kozárič, m. 1) dem. kozar; der (junge) Ziegenhirt: Kozarič mi kozice pase, Npes.-Schein.; — 2) kozarìč, -íča, der Ziegenmelker (caprimulgus), Bled ( Gor.).
  71. kozarı̑ja, f. 1) die Ziegenzucht, Cig.; — 2) coll. die Ziegenhirten, Jan. (Slovn.).
  72. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  73. kozáriti, -ȃrim, vb. impf. Ziegenhirt sein, Cig., Jan., M., Gor.
  74. kozárja, f. die Ziegenherde, KrGora.
  75. kozȃrnik, m. sir iz sladkega mleka, Tolm.- Štrek. (Let.).
  76. kozárski, adj. die Ziegenhirten betreffend.
  77. kozdę́r, -rja, m. = pazder, pezder, M., C.
  78. kozdę̑rje, n. coll. = pazderje, Št.-Caf ( Vest. I. 38.).
  79. kozdȗra, f. die Rispe am Buchweizen, V.-Cig.; — pogl. kozura.
  80. kozjebràd, -bráda, adj. ziegenbärtig, Cig.
  81. kozjebrȃdəc, -dca, m. der einen Ziegenbart trägt, Andr.
  82. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
  83. kozmografı̑ja, f. popis sveta, die Kosmographie.
  84. kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.- Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
  85. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice- Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
  86. kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.- Mik. in dr.; ( September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
  87. kozor, -ra, m. das Rindenkörbchen, C.; — der Köcher, ogr.- Mik.
  88. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  89. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
  90. kozoròg, -rǫ́ga, m. der Alpen-Steinbock (capra ibex), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — das Sternbild des Steinbocks, Cig. (T.).
  91. kozorǫ̑žčev, adj. k. povratnik, der Wendekreis des Steinbockes, Jes.
  92. kozorǫ̑žəc, -žca, m. = kozorog, Jan.
  93. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
  94. kǫ̑žar, -rja, m. 1) der Häutehändler, der Fellhändler, Jarn., Cig., Jan.; (kožár, Mur.); — 2) der Gerber, Cig., Trub.; der Weißgerber, C., (kožár, ogr.- Valj. [Rad]).
  95. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
  96. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
  97. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
  98. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
  99. kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).
  100. kožedę̑rəc, -rca, m. kdor kožo dere: "Živi ogenj, jari žerec, kožederec!" tako kriče pastirji okolo ognja skačoč, Ščav.- Pjk. (Črt. 132.).

   14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA