Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (14.501-14.600)

  1. korenı̑nski, adj. Wurzel-.
  2. koreníšče, n. 1) die Wurzelstelle, C.; — 2) = korenjišče, Cig.
  3. korenı̑t, adj. 1) wurzelhaft; k. soglasnik, wurzelhafter Consonant, h. t.- Cig. (T.); — korenita količina, die Wurzelgröße, die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.); — 2) radical, tüchtig, gründlich, Cig., Jan., nk.; k. junak, Zora; korenito naučiti se česa, SlN.; korenite izpremembe, Str.
  4. koreníti se, -ím se, vb. impf. Wurzel fassen, Mur., Cig., Jan.
  5. korenı̑tost, f. die Tüchtigkeit, die Gründlichkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
  6. korenjáča, f. nav. pl. korenjače, die unteren Theile (Wurzeltheile) des Flachses, des Getreides u. dgl., C.
  7. korenják, m. 1) ein kräftiger, starker Mann; — ein tüchtiger Mann; — 2) = domač človek, n. pr. rojen v vasi, Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  8. korenjákinja, f. starkes, kräftiges Frauenzimmer, Mur., Cig.
  9. korenjár, -rja, m. der Möhrenverkäufer, Cig.
  10. korenjáški, adj. rüstig, kräftig; — tüchtig.
  11. korenjȃštvọ, n. die Rüstigkeit, die Mannhaftigkeit; — die Tüchtigkeit; der Heldenmuth, Cig., Jan., Cig. (T.).
  12. korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.- jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.- Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
  13. korę̑njev, adj. Möhren-: korenjevo seme; tudi: korenję́vo s., Levst. (Zb. sp.).
  14. korenję̑včar, -rja, m. mož, ki skupuje korenjevo seme, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  15. korę̑njevica, f. das Möhrenkräutig, C., Z.
  16. korę̑njevka, f. = korenjevica, Slom.- C.
  17. korę̑njiče, n. dem. korenje, kajk.- Valj. (Rad); Drevo zeleno — korenjiče je pognalo, Npes.-Vraz.
  18. korenjíšče, n. der Möhrenacker nach der Ernte, C., Valj. (Rad).
  19. korę̑nka, f. das Wurzelwort, Jan. (H.).
  20. korenonǫ̑žəc, ** -žca, m. korenonožci, Wurzelfüßer (rhizopoda), Jan. (H.); (korennožci) Erj. (Z.), Cig. (T.).
  21. korenotvǫ̑rje, n. die Wurzelbildung ( gramm.), Cig. (T.).
  22. korę̑novəc, -vca, m. deblo pri korenu, Gor.
  23. korę̑novnik, m. der Wurzelbaum (rhizophora), Cig., Tuš. (B.); — češ.
  24. korę̑nski, adj. Wurzel-.
  25. korę̑nstvọ, n. coll. Wurzelgewächse (repa, krompir, korenje i. t. d.), Cig., C., Nov.
  26. kọ̑rent, m. = kurent, Navr. (Let.), Levst. ( LjZv. I. 346.).
  27. kǫ́resəlj, -slja, m. die Karausche (cyprinus carassius), Frey. (F.).
  28. kǫ́reš, m. der Fortstecknagel am Pfluge, der Stößel, Dol.- Levst. (Rok.), Gor.; (korež) Cig.; — pogl. korež.
  29. korešíca, f. kleine Axt von der Form der Holzaxt, C., jvzhŠt.; pogl. korošica 1).
  30. koret, m. kurzer Männerrock, Notr.
  31. koretəc, -tca, m. dem. koret, eine Art Männerröckchen, BlKr.
  32. kǫ̑retəlj, -tlja, (-təljna), m. das Chorhemd ("Chorröckel") der Priester, Cig., Dol.
  33. kǫ́retica, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
  34. korę́ze, f. pl. jermeni idoči vpreženim volom od ojesa do rogov, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. korež.
  35. korę̑ž, m. vož, ki veže gredelj na plužna kolca, (iz it. careggia, Riemen) Štrek. (LjZv.).
  36. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
  37. kóričən, -čna, adj. Zimmt-: korična kislina, die Zimmtsäure, Cig. (T.).
  38. korifēj, m. vodja dramatičnega kora, der Koryphaeus, Cig. (T.); korifeji, kolovodje, Führer, Tonangeber, Koryphäen.
  39. korijāmb, m. der Choriambus (verzna stopa ‐˘˘‐), Cig.
  40. korína, f. 1) die Blume, ogr.- C.; der Blumenstrauß, ogr.- C.; — 2) der Dosten (origanum vulgare), C.
  41. korı̑st, f. der Nutzen, der Vortheil, Habd.- Mik., Guts., Cig., Jan., nk.; občna k., der Gemeinnutzen, das Gemeinwohl, nk.; biti komu na (v) korist, jemandem zum Vortheile gereichen, nk.; to mi gre na korist, das kommt mir zugute, Cig.; (korist, m., Mur., vzhŠt.).
  42. korīst, m. kdor v koru (zboru) poje, der Chorist, Cig., Jan., nk.
  43. korístən, -stna, adj. nützlich, förderlich, ersprießlich, Mur., Cig., Jan., nk.
  44. korīstinja, f. die Choristin, nk.
  45. korístiti, -ı̑stim, vb. impf. nützen, Cig., Jan., nk.; — k. se s čim, aus etwas Nutzen ziehen, Cig. (T.).
  46. koristljìv, -íva, adj. = koristen, Jan.
  47. korístnost, f. die Nützlichkeit, die Zuträglichkeit, Cig., Jan., nk.
  48. koristoljúbən, -bna, adj. eigennützig, Cig., nk.
  49. koristoljȗbje, n. der Eigennutz, Cig., nk.
  50. koristolǫ́vən, -vna, adj. nach Gewinn haschend, gewinnsüchtig, eigennützig, C., Zora, Jurč., nk.
  51. koristolǫ̑vje, n. die Gewinnsucht, der Eigennutz, nk.
  52. korı̑tar, -rja, m. der Trogmacher, Cig.
  53. korítast, adj. trogartig, muldenförmig, Z., Cig. (T.).
  54. korítce, n. dem. korito; 1) kleiner Trog; — 2) die Rumpfmulde in den Mühlen, Cig.; po koritcu teče žito iz grota na kamen, C., Kr.; — 3) der (trogartige) Hackstock, C.; — 4) der Gossenschuh, Cig.; — 5) der Wirbelkasten an der Violine, V.-Cig.
  55. korı̑telj, m. der Tadler, Zv.
  56. korítən, -tna, adj. Trog-.
  57. koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
  58. korítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. sich werfen (vom Brett), C.
  59. korı̑tnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.
  60. korı̑tnik, m. 1) = koritnjak, C.; — 2) = žlebnjak, der Hohlziegel, Z.
  61. korı̑tnjak, m. eine Art Steinbier: das Trogbier, Kor.; der Steinbierausbruch, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.
  62. korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.- C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde ( geogr.), Jes., Cig. (T.).
  63. korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
  64. korı̑zma, f. die 40tägige Fastenzeit, C., Mik.; — prim. it. quaresima.
  65. korjāndər, -dra, m. der Koriander (coriandrum sativum), Cig.
  66. korjástiti, -ȃstim, vb. impf. nothzüchtigen, Ravn.- Cig., Notr.; ( nam. kurjastiti).
  67. kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
  68. kormániti, -ȃnim, vb. impf. das Steuerruder führen, steuern, Mur., Cig., Jan.; ladijo k., Cig.
  69. kormānuš, m. = krmar, der Steuermann, Mur., Poh., (-oš, C.); — prim. korman.
  70. kǫ̑rmus, m. = kolmež, Valj. (Rad).
  71. kornetīst, m. der Zinkenbläser, der Cornetist, Cig.
  72. kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.- Valj. (Rad); prim. koren.
  73. korníkovəc, -vca, m. der Koriander (coriandrum), Tuš. (B.).
  74. kornı̑mšica, f. die Pimpinelle (poterium sanguisorba), Cig., Medv. (Rok.), Nov.; — morda nam. krvonimščica, Z. (?)
  75. kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
  76. kornjȃčin, adj. von der Schildkröte: k. črep, die Schildkrötenschale, Cig. (T.).
  77. korobáč, m. = korbač, Cig., Jan.
  78. korobáčiti, -ȃčim, vb. impf. s korobačem pretepati, karbatschen, Cig., Jan.
  79. korobida, f. = robida, Jan., C., KrGora- Mik.
  80. korǫ́cəlj, -clja, m. die Schafgarbe, Z., Medv. (Rok.); pogl. koroncelj.
  81. korǫ́cvẹt, m. = korocelj, jvzhŠt.
  82. koromáč, m. = komorač, der Fenchel (foeniculum), Alas., Dict., Štrek.
  83. koromáčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Štrek.
  84. koromȃčnica, f. neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  85. koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
  86. korǫ́ncəlj, -clja, m. = korocelj, die Schafgarbe, vzhŠt.- C., Gor.
  87. korondáča, f. = korantača, Z., C.
  88. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
  89. koroščák, m. der Carinthin ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  90. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  91. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  92. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
  93. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  94. kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.
  95. kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
  96. korporácija, f. die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.).
  97. korporāl, m. desetnik, der Corporal.
  98. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  99. korsēt, m. die Schnürbrust; kurzes, knapp anliegendes Frauenoberkleid, das Corset.
  100. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, Kras; — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.

   14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA