Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (14.301-14.400)

  1. kōndor, -rja, m. der Condor (sarcorhamphus gryphus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  2. kǫ́ndrast, adj., C., pogl. kodrast.
  3. kǫ́ndrav, adj., ogr.- C., pogl. kodrav.
  4. kondrčı̑ja, f. = kodrčija (tudi kondrcija), Lašče- Levst. (Rok.).
  5. kondrovȃnje, n., ogr.- Mik., pogl. kodranje.
  6. konduktér, -rja, m. izprevodnik, der Conducteur.
  7. kondūktor, -rja, m. der Conductor (an elektrischen Maschinen), Cig.
  8. konferēnca, f. = konferencija.
  9. konferēncija, f. posvetovanje, die Conferenz, Cig. (T.).
  10. konfigurácija, f. oblika, die Configuration ( geogr.), Cig. (T.).
  11. konglomerāt, m. labora, das Conglomerat, Cig. (T.).
  12. kongrēs, m. shod, der Congress.
  13. kongruēncija, f. skladnost, die Congruenz, Žnid.
  14. kongruēntən, -tna, adj. skladen, congruent, Cig. (T.).
  15. konjár, -rja, m. 1) der Rosshirt, der Pferdeknecht, der Pferdefuhrmann, vzhŠt.; — 2) der Pferdehändler, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) eine Art Schuhnagel, Kr.- Valj. (Rad).
  16. konjára, f. die Pferche für Pferde, Cig.
  17. konjárčək, -čka, m. der Pferdejunge, Cig.
  18. konjaríca, f. 1) die Rosshirtin, Valj. (Rad); — 2) das Weib des Rosshändlers, Valj. (Rad).
  19. konjarı̑ja, f. = konjarstvo, Cig.
  20. konjarína, f. das Rittgeld, C.
  21. konjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Pferdehandel betreiben, Mur., Cig., Jan.
  22. konjárjenje, n. das Betreiben des Pferdehandels, Mur., Cig.
  23. konjárnica, f. der Pferdestall ( z. B. eines Pferdehändlers), Cig.; der Marstall, Mur.
  24. konjȃrstvọ, n. der Pferdehandel, Cig., Jan.
  25. kǫ̑njcer, -rja, m. die Felsenspitze, Tolm.- Štrek. (Let.).
  26. kǫ̑njčar, -rja, m. = slegur, der Steinröthel, GBrda.
  27. konjedèr, -dę́ra, m. = konjederec, Jan.
  28. konjedę̑rəc, -rca, m. der Abdecker, der Schinder.
  29. konjedę̑rka, f. die Abdeckersfrau, die Abdeckerin.
  30. konjedę̑rnica, f. die Abdeckerei, das Schinderhaus, Cig., Jan., DZ.
  31. konjedę̑rski, adj. Abdecker-, Schinder-.
  32. konjedę̑rstvọ, n. das Abdeckerhandwerk, Cig., Jan., nk.
  33. konjedir-, pogl. konjeder-.
  34. konjegrìz, -gríza, m. die Cichorie (cichorium), C.
  35. konjerę́ja, f. die Pferdezucht, Cig., Jan., nk.
  36. konjerę̑jəc, -jca, m. der Pferdezüchter, nk.
  37. konjerę̑jski, adj. die Pferdezucht betreffend, nk.
  38. konkordāt, m. pogodba med papežem in državo, das Concordat.
  39. konkrētən, -tna, adj. stvaren, concret, Cig. (T.), nk.
  40. konkūrs, m. natečaj, stečaj, der Concurs (der Gläubiger, der Bewerber), Cig., Jan., nk.; tudi: konkurz, nk.
  41. konkūrsən, -sna, adj. Concurs-, Jan., nk.; (-zen, Cig., DZ.).
  42. konobár, -rja, m. = kletar, Meg.
  43. konopár, -rja, m. der Seiler, Cig.
  44. konopljár, -rja, m. der Zeisig, C.
  45. konsērva, f. tako pripravljena jed, da se dolgo drži, die Conserve: divjinska k., die Wildbretconserve, DZkr.
  46. konservatīven, -vna, adj. ohranitev pospešujoč, conservativ, Cig., Jan., nk.
  47. konservātor, -rja, m. ohranjevavec, der Conservator.
  48. konservatōrij, m. glasbeno učilišče, das Conservatorium.
  49. konsistōrij, m. = konzistorij, Cig.
  50. konsōrcij, m. združba v kako podjetje, das Consortium.
  51. kontár, m. = povodec, die Pferdehalfter, C., vzhŠt.; — iz madž., C.
  52. kontrabānt, m. der Contrabant, verbotener Schleichhandel.
  53. kontrabȃntar, -rja, m. der Schleichhändler.
  54. kontrabās, m. der Contrabass, Cig.
  55. kontrāst, m. nasprotje, der Contrast, Cig. (T.).
  56. kontrę́ga, f. der Sessel, Kras; — prim. katriga.
  57. kontribúcija, f. die Brandschatzung, die Contribution, Cig., Jan., nk.
  58. kontrōla, f. prigled, die Controle.
  59. kontrōlnik, m. = kontrolor, Cig.
  60. kontrolōr, -rja, m. priglednik, der Controlor.
  61. kontrolováti, -ȗjem, vb. impf. prigledovati, controlieren, Jan., nk.
  62. kontrōlstvọ, n. das Controlwesen, Cig.
  63. konvergēncija, f. stičnost, die Convergenz ( math.), Cig. (T.).
  64. konzistōrij, m. = konsistorij, duhovno svetovavstvo (papeževo, škofovsko), das Consistorium, Cig., nk.
  65. konzistorijālən, -lna, adj. Consistorial-, Cig., nk.
  66. koordināta, f. die Coordinate ( math.), Cig. (T.).
  67. kopár, -rja, m. der Meilerköhler, Cig.
  68. kǫ̑pčar, -rja, m. 1) der Heftelmacher, Cig.; der Schnallenmacher, Z.
  69. kopẹlı̑čar, -rja, m. = kopelnik, (kopličar) vzhŠt.; (po zgledu besede: topličar?).
  70. kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.- Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.- C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj- Medv. (Rok.).
  71. kopír, -rja, m. = 1. kopica 1), C.
  72. kopı̑rnica, f. = 1. kopica 1): zažgo kopirnico (kopico, grmado) suhljadi, Navr. (Let.).
  73. kopı̑ščar, -rja, m. der Kohlenbrenner, SlN.
  74. kopı̑tar, -rja, m. 1) der Leistenschneider, Mur., Cig., Jan., Štrek.; — 2) kopitarji, die Einhufer (solidungula), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  75. kopjár, -rja, m. 1) der Speermacher, Cig.; — 2) = kopjanik, Cig., Jan.
  76. kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.- Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.
  77. kopŕcati, -am, vb. impf. schleppend treten, hinken, C.
  78. kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
  79. koprcȗn, m. = koprc 2), C.
  80. kóprčev, adj. Fenchel-, Cig., Jan.
  81. kopríca, f. in der Mühle das auf den Boxnagel passende Eisen im Laufsteine, Cig., Dol., Št.
  82. kóprič, m. = koprc 1), Alas.
  83. kópričev, adj. Fenchel-, Cig.
  84. kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  85. koprı̑var, -rja, m. der Nesselspanner, Cig.; mali k., der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa urticae), veliki k., der große Fuchs (vanessa polychloros), Erj. (Ž.).
  86. koprı̑varica, f. muha k., die Nesselfliege, Cig.
  87. koprı̑včək, -čka, m. dem. koprivec, Z.
  88. koprı̑vəc, -vca, m. der Zürgelbaum (celtis australis), Z.
  89. koprívən, -vna, adj. = koprivji, Cig., Jan.
  90. koprívica, f. dem. kopriva; 1) kleine Brennessel; — 2) brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  91. koprívina, f. das Nesselgesträuch, Cig., Jan.
  92. koprívišče, n. der Ort, wo Brennesseln wachsen, Mur.; der Nesselacker, C.
  93. koprı̑vje, n. coll. Brennesseln, das Brennesselgesträuch, Mur., Cig.
  94. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
  95. koprı̑vnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.
  96. koprı̑vnik, m. 1) das Nesseltuch, Cig., Jan.; — 2) = koprivnjak, das Brennesselmus, Cig.; — 3) der Geißelstiel aus Zürgelholz, Nov.
  97. koprı̑vnjak, m. das Brennesselmus, Mur.
  98. koprívovəc, -vca, m. 1) der Zürgelbaum (celtis australis), C.; — 2) ein (aus Zürgelholz verfertigter) Geißelstiel, Cig.
  99. koprívovina, f. = koprivina, Jan. (H.).
  100. kopŕkati, -am, vb. impf. = koprcati, vzhŠt.- C.

   13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA