Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (14.201-14.300)

  1. kọ́likokrat, * adv. wie oft?
  2. kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
  3. kọ̑likor, * pron. rel. wie (so) viel; (z rodilnikom) wie (so) viele; kolikor je mogoče, so viel als möglich; kolikor glav, toliko misli, Cig.; k. koli, k. si bodi, soviel nur immer, wie viel immer; kolikor — toliko, je — desto; kolikor toliko, immerhin eine gewisse Quantität (wenn auch eine geringe); dal ti bom kolikor toliko; k. me je, k. me je pod klobukom, so groß ich bin, Jan.; k. jaz vem, meines Wissens; k. pomnim, so weit ich mich erinnere; — insoferne, Cig., Jan., nk.; le Bogu posvečen človek, kolikor svetu odmrje, je pravi dar, Burg.
  4. kọ̑likorkrat, adv. rel. so oft; k. koli, so oft auch.
  5. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
  6. kolikotę̑ri, adj. = koliki, kateri, der wievielte? Mur., C.
  7. kolikovŕstən, -stna, adj. wie vielerlei? Cig.
  8. kọ́likrat, adv. = kolikokrat, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  9. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
  10. kolír, m. = koler, Zora, Št.
  11. kolobár, -ára, (-árja), m. 1) der Kreisring, der Kreis; narediti k., einen Kreis bilden, Cig.; če se sumnji, da vedomec v katero hišo prihaja, napravi se na tleh krog ali "kolobar", Tržaška ok.- LjZv.; — der Hof um den Mond oder die Sonne, Cig. (T.); če ima luna kolobar, bo kmalu dež, Kr.; — der Ring, der Reif, C.; voščeni k., kreisrunder Wachsstock, ogr.- C.; runde Scheibe, Jan., C.; die Scheibe der Spule, das Spulrad, C.; — der Radmantel, Jan. (H.); — 2) der Umlauf, die Periode, der Turnus, Cig., C.; po kolobarju, turnusweise, DZ.; = na kolobar, Cig.; die Fruchtwechselwirtschaft, Cig., Z.; v kolobarju kmetovati = kolobariti, Vrtov. (Km. k.); — der Cyclus: solnčni k. ( astr.), Cig. (T.); — grešni k. (circulus vitiosus), Cig. (T.).
  12. kolobárast, adj. kreisförmig, Zora.
  13. kolobárčast, adj. ringartig, Jan. (H.).
  14. kolobárčək, -čka, m. dem. kolobarec; kleiner Kreisring.
  15. kolobárəc, -rca, m. dem. kolobar; kleiner Kreis; der Ring, C.; kača v k. zvita, C.; k. žice, ein Bund Draht, Zora.
  16. kolobárən, -rna, adj. 1) Kreis-, kreisförmig, Cig.; — 2) turnusartig: kolobȃrno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Jan.
  17. kolobáric, m. = kolobarec, Habd.- Mik.
  18. kolobarı̑təv, -tve, f. = kolobarjenje, Jan.
  19. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
  20. kolobárjenje, n. 1) das Kreisen; — 2) der Kreislauf, der Turnus, Cig., Jan., C.; — die Wechselwirtschaft, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  21. kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  22. kolobȃrnik, m. kolobarniki, Ringelwürmer (annulata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  23. kolobȃroma, adv. im Kreise herum, C.
  24. kolobárski, adj. Ring-: kolobarske gore, Ringgebirge (am Mond), Cig. (T.).
  25. kolodriš, m., C., pogl. kolodrs.
  26. kolodr̀s, -dŕsa, m. das Wagengeleise, SlN.
  27. kolodvòr, -dvóra, m. der Bahnhof, Cig., Jan., nk.
  28. kolodvórəc, -rca, m. der am Bahnhofe Beschäftigte, der Bahnhöfler, C.
  29. kolodvǫ̑rski, adj. Bahnhof-: kolodvorska poslopja, nk.
  30. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).
  31. kolomèr, -mę́ra, m. 1) der Zirkel, Cig., C., Mik.; — 2) = kolomera, Cig., C., Mik.
  32. kolomę́ra, f. papierenes Muster (der Schneider) zum Zuschneiden, Cig., ZgD.
  33. kolomę́riti, -mę̑rim, vb. impf. zirkeln, C.
  34. kolōr, m. eine Art Mantel, Mur., vzhŠt.- C.
  35. kolǫ̑ra, f. der Schubkarren, Dol.- Cig.; — pogl. karola.
  36. koloratūra, f. umetno okraševanje melodij pri petju, die Coloratur, Cig., Jan.
  37. kolorīt, m. ubrane barve, barvitost, das Colorit, Cig. (T.).
  38. koloríža, f. = kolomija, C.
  39. kolotȗra, f. = škripec, die Rolle, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  40. kolotȗrnik, m. = škripci, der Flaschenzug, Cig. (T.), DZ.; — prim. kolotura.
  41. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
  42. kolọ̑vratar, -rja, m. der Spinnradmacher, Mur., Cig., LjZv.
  43. kolǫ̑vratəc, * -tca, m. dem. kolovrat; 1) kleines Spinnrad; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia) C.
  44. kolọ̑vratək, -tka, m. dem. kolovrat.
  45. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
  46. kolọ̑vratič, m. kleines Spinnrad, Cig.
  47. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
  48. kolọ̑vratov, adj. zum Spinnrad gehörig: kolovratovo vreteno, Levst. (Zb. sp.).
  49. kolovr̀t, -vŕta, m. der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), Erj. (Ž.).
  50. kolovŕta, f. der Wagnerstuhl, Vreme- Erj. (Torb.).
  51. kółtər, -tra, m. eine gesteppte Bettdecke; — prim. srvn. kolter, kulter, it. coltre.
  52. kółtra, f. = kolter, C.
  53. kółtrc, m. dem. kolter.
  54. kȏłtrnica, f. die Heftnadel, C.
  55. kolȗndər, -dra, m. eine Art Nothrad am Wagen, nad Mariborom- C.
  56. kolȗra, f. = kolora, Cig.
  57. kolúrati, -ȗram, vb. impf. karren, Cig.
  58. komandér, -rja, m. zapovednik, tudi: druge stopnje odlikovanec pri nekaterih zaslužnih redih, der Commandeur, Jan.
  59. komandérski, adj. Commandeur-: k. križ, Jan.
  60. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
  61. komȃra, f. ime črni kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  62. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
  63. komȃrča, f. der Klumpfuß, Kr.- Valj. (Rad).
  64. komȃrčast, adj. klumpfüßig: k. konj, Z.
  65. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
  66. 1. komárčək, -čka, m. dem. komarec.
  67. 2. komárčək, -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).
  68. komárəc, -rca, m. dem. komar, Jan.
  69. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
  70. komárjevəc, -vca, m. die Ragwurz (ophrys), Medv. (Rok.).
  71. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
  72. komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
  73. komȃroma, adv. auf allen vieren gehend, Mur.
  74. komatár, -rja, m. 1) der Kummetmacher, Dict.; — 2) die größte Art Hummel, Gor.; — 3) komȃtar, die Ringdrossel (turdus torquatus), Cig., Valj. (Rad).
  75. komentār, -rja, m. razlaga, der Commentar.
  76. komentārij, m. = komentar, Cig. (T.).
  77. komisár, -rja, m. neka vrsta uradnikov, tudi: poverjenik, der Commissär; okrajni, policijski, finančni k.
  78. komisȃrstvọ, n. das Commissariat, Cig., Jan.
  79. komǫ̑ra, f. die Kammer, kajk.- Valj. (Rad); (als Behörde), Habd.- Mik., Cig. (T.); višja računska k., die Oberrechnungskammer, DZ.; ( nav. kǫ̑mora).
  80. komoráč, m. 1) der Fenchel (foeniculum officinale), Cig., Jan., C.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
  81. komoráčev, adj. Fenchel-: komoračevo seme, Pjk. (Črt.).
  82. komoráčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Škrbina (Kras)- Erj. (Torb.).
  83. komorȃčnica, f. das Fenchelwasser, Cig.
  84. komorȃčnik, m. der Fenchelwein, Cig.
  85. komoríka, f. die Steinlinde (phillyrea media), Lošinj- Erj. (Torb.), ( hs.); — divja k., die Kermeseiche (quercus coccifera), Medv. (Rok.).
  86. kǫ̑mornik, m. der Kämmerer, nk.; komǫ̑rnik, ogr.- Valj. (Rad).
  87. kǫ̑morništvọ, n. die Kämmererwürde, nk.
  88. komparatīv, m. primerjalnik, der Comparativ ( gramm.).
  89. kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Bolc- Erj. (Torb.).
  90. kǫ́mperica, f. = komper, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  91. kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).
  92. kǫ́mrica, f. neka necepljena hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  93. komtūr, m. = komendnik, der Comthur.
  94. koncentrácija, f. usredba, die Concentration, Cig. (T.).
  95. koncēntričən, -čna, adj. sosreden, istosreden, concentrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  96. koncȇrt, m. glasbena produkcija, das Concert.
  97. koncȇrtən, -tna, adj. Concert-.
  98. koncertováti, -ȗjem, vb. impf. ein Concert, Concerte geben, concertieren, nk.
  99. končár, -rja, m. der am Ende eines Dorfes, Marktfleckens Wohnende, ogr.- C.; ene vasi zgoranji in spodnji končarji, ogr.- Valj. (Rad).
  100. končimar, adv. = končema, konči, ogr.- C.

   13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA