Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.801-13.900)

  1. karpovína, f. das Karpfenfleisch, Cig., Jan.
  2. kárpovnik, m. der Karpfenteich, Cig., Jan.
  3. karstenīt, m. der Karstenit ( min.), Cig. (T.).
  4. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  5. kartáča, f., Cig., pogl. karteča.
  6. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  7. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
  8. kȃrtavəc, -vca, m. der Kartenspieler, Mur.
  9. kartāvna, f. neko strelno orodje, die Kartaune, Cig., Jan.
  10. kartȃvžar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kartuzijanec.
  11. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  12. kȃrtən, -tna, adj. Karten-: Jan.
  13. kartōn, m. der Carton, die Pappe, Cig., DZ.
  14. kartōnar, -rja, m. der Pappenmacher, Cig.
  15. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  16. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  17. kartuzijānski, adj. Karthäuser-, Cig., Jan.
  18. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  19. kasárna, f. vojaščnica, die Kaserne.
  20. kasír, -rja, m. blagajnik, denarničar, der Cassier.
  21. kastǫ̑r, m. = kastorec, Lašče- Levst. (Rok.).
  22. kastǫ̑rəc, -rca, m. der Biberhut, Cig., Kr.
  23. kastrōla, f. die Casserolle, Cig., BlKr.
  24. kastruži, m. pl., Svet. (Rok.), pogl. kostruži.
  25. kȃšar, -rja, m. der Grützehändler, Cig.
  26. kašmīrka, f. die Kaschmirziege, Erj. (Ž.).
  27. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  28. kaštrȗn, m., pogl. koštrun.
  29. katār, m. der Katarrh; katar imeti; katara se iznebiti.
  30. katārən, -rna, adj. Katarrhal-, katarrhalisch, Cig., Jan.
  31. katarı̑nčica, f. = marjetica, BlKr.
  32. katarı̑nka, f. neka hruška: die Katharinenbirne, Cig.
  33. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  34. katāstər, -tra, m. popis zemljiških razmer, der Cataster; v k. zapisati, catastrieren, Cig., Jan.
  35. katastrālən, -lna, adj. = katastrski, Cig., Jan., Cig. (T.).
  36. katastrōfa, f. prevrat (v tragediji, v življenju), die Katastrophe, Cig. (T.).
  37. katāstrski, adj. Catastral-, Cig. (T.).
  38. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
  39. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).
  40. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
  41. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  42. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  43. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  44. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  45. katōptričən, -čna, adj. katoptrisch, Cig. (T.).
  46. katōptrika, f. nauk o odsevanju, die Katoptrik, Cig. (T.).
  47. katorna, f., Mur., pogl. kotorna.
  48. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  49. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  50. katunár, -rja, m. der Kattunweber, Cig., Jan.
  51. katunárnica, f. die Kattunfabrik, Cig., Jan.
  52. katunárski, adj. die Kattunarbeiten betreffend: -ska stiskalnica, die Kattunpresse, Cig.
  53. kavár, -rja, m. der Kaffeesieder, Mur.; — = kavarnar, Cig., Jan.
  54. kavaríca, f. die Kaffeesiederin, die Kaffeeschenkin, C., ZgD.
  55. kavárna, f. das Kaffeehaus, Jan., nk.
  56. kavȃrnar, -rja, m. der Cafetier, nk.
  57. kavárnica, f. = kavarna, Mur., Cig., Jan.
  58. kavȃrnik, m. der Kaffeeschenk, der Cafetier, Cig., Jan.
  59. kȃvčmar, -rja, m., Štrek., Let.; pogl. kalčmar, rezar.
  60. kȃvdranje, n. das Kaudern, das Gekoller des Truthahnes.
  61. kȃvdrati, -am, vb. impf. 1) kaudern, kollern (vom Truthahn); — 2) plaudern, Z., SlN.
  62. kavijar, m. slana ikra, der Caviar, Cig.; — rus. kavijárъ.
  63. kȃvnar, -rja, m. der Borkenkäfer, Poh.; — prim. knaver.
  64. kavovàr, -vára, m. die Kaffeemaschine, Jan.
  65. 1. kȃvra, f. 1) die Truthenne, Guts., Mur., Cig., Jan., Zora; — 2) = vrana, C.
  66. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  67. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
  68. kȃvran, m. der eigentliche oder Kolkrabe (corvus corax), Mur., Erj. (Ž.), BlKr., jvzhŠt., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  69. kavrána, f. = vrana, Celjska ok.- C.
  70. kavráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, krächzen, Z.
  71. kȃvrej, m. = kavrač 1), Guts.
  72. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  73. kávrnat, adj. wollig, rauh, C.
  74. kávrnčən, -čna, adj. zottig, wollig, (tudi: kab-) ogr.- C.
  75. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
  76. kávrnica, f. die Wolle, die sich beim Weben bildet, Z.
  77. kávrnje, n. das Rauhe am Tuche, C.
  78. kávrnka, f. = kavrna, C., Zora.
  79. kȃvtre, f. pl. = vrnila, Notr., Polj.
  80. kazənskoprávdən, -dna, adj. Strafprocess-, Jan., DZ.
  81. kazənskoprávən, -vna, adj. strafrechtlich, DZ.
  82. kāzuar, -rja, m. der Kasuar (casuarius indicus), Erj. (Ž.).
  83. kdàr, adv. rel. = kadar, Cig., Jan., Mik.
  84. kdẹ̀r, adv. rel. = kjer, Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  85. kdọ̀r, pron. rel. wer; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kdor koli, wer immer! kdor (si) bodi, wer es sei.
  86. kę́bər, -bra, m. = hrošč, der Käfer; — iz nem.
  87. kəblár, -rja, m. der Schaffbinder, C., Svet. (Rok.).
  88. kę́brast, adj. betrunken, Kr.
  89. kę̑brc, m. dem. keber.
  90. kę̑brčək, -čka, m. dem. kebrc.
  91. kę́brič, m. dem. keber.
  92. kebrščák, m. die größte Gattung Fisolen, vzhŠt.- C.
  93. kədar, adv. rel. = kadar, Cig., Jan.
  94. kədọ̀r, pron. rel. = kdor; prim. kedo.
  95. kę́łdər, -dra, m. iz nem. Keller; pogl. klet.
  96. kengurū, m., Cig., pogl. kenguruj.
  97. kengurūj, m. das Känguruh: velikanski k., das Riesen-Känguruh (halmaturus giganteus), Erj. (Ž.).
  98. kę̑r, m. der Fels, Z., Gor.; eine felsige Erhöhung, Savinska dol.
  99. kẹ̀r, I. conj. weil, da, denn; zato, ker —, deshalb, weil —; — II. pron. rel. = kir, ki, Krelj; — "ker entspricht wohl einem altslov. kъdeže", Mik. (V. Gr. IV. 129.).
  100. kerāt, m. das Hornsilber (Kerat), Cig. (T.).

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA