Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.701-13.800)

kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
kanȃrčək, -čka, m. dem. kanarec.
kanȃrəc, -rca, m. der Kanarienvogel (fringilla canaria), Jan., Erj. (Ž.).
kanȃrka, f. das Weibchen des Kanarienvogels, Valj. (Rad).
kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
kancelı̑rstvọ, n. das Kanzleramt, DZ.
kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
kanonár, -rja, m. der Kanonengießer, Cig.
kanonír, -rja, m. der Kanonier.
kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
kanterič, m. = kantarič, Bes.
kanžar, -rja, m. der Eber, ogr.- C.
kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
2. kāpara, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. kapera.
kȃparica, f. die Kappenmacherin, die Mützenkrämerin, Cig.
kāpera, f. die Kaper, der Kapernstrauch (capparis spinosa), Cig.
káperən, -rna, adj. Kapern-: kaperna omaka, die Kapernsauçe, Cig.
kapibara, f. = vodni prasec, das Wasserschwein (hydrochoerus), Erj. (Z.).
kȃpičar, -arja, m. = kapar, Cig.
kapilārən, -rna, adj. Capillar-, Cig., Jan.
kapilārnost, f. die Anziehung in Haarröhrchen, die Capilarität, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
kapucı̑nar, -rja, m., pogl. kapucin.
kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
1. kȃr, m. der Zank, BlKr.- M.
2. kȃr, m. der Fels, Gor.; — prim. ker.
kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
karabīnar, -rja, m. der Carabinier, Cig., Jan.
karabīnka, f. der Carabiner, Cig., Jan.
karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
karafīnka, f. = karafina, Cig., Jan.
karākter, m. značaj, der Charakter.
karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
káranəc, -nca, m. der Gerügte, Jan. (H.).
káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
karāsək, -ska, m. = karas, Jan.
karāsnik, m. črv k., der Karauschwurm, Cig.
karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
karātən, -tna, adj. Karat-: karatna utež, das Karatgewicht, Cig., Jan.
kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
karatováti, -ȗjem, vb. impf. karatieren, Cig. (T.).
karȃva, f. die Rüge, der Verweis, C.
karavāna, f. potujoča truma (trgovcev, romarjev), die Karawane.
karavānski, adj. Karawanen-: k. čaj, Jan.
káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
kardinālski, adj. Cardinals-, Cig., Jan., nk.
kardinālstvọ, n. die Cardinalswürde, Cig., Jan., nk.
kare, pron. rel. = kar, ogr.- C.
kārengar, -rja, m. = karnar, Gor.
karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
kàrf, kárfa, m. der Karpf.
karfijōl, m. der Blumenkohl, der Karfiol, Cig., Jan.
karfijōla, f. = karfijol, C.
karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
karla, f. neko jabolko, M., C.
kárlav, adj. mit langem ungeordnetem Haar, Npes.-Vraz.
kȃrle, f. pl. lange Haare, Z., Št.
kārmeləc, -lca, m. = karmelit, (karmeljci) Zv.
karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
karmelitȃn, m. = karmelit, Cig., Jan.
karmelitȃnka, f. = karmelitka, Cig.
karmelītka, f. die Karmeliternonne, Jan.
karmelītski, adj. Karmeliter-, Jan.
karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
karmezīn, m. das Carmoisinroth, Mur., Jan., Ravn.
karmezı̑nast, adj. carmoisinroth, Mur., Cig., Jan.
karmīn, m. neko rdeče barvilo, der Karmin, Cig., Jan., Cig. (T.).
kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).
karminják, m. der Gast beim Leichenmale, C.
karmīnov, adj. Karmin-: karminova kislina, die Karminsäure, Cig. (T.).
karminščák, m. = karminjak, C.
kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
karnej, m. = kanjer, ogr.- C.
karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
karneōl, m. neki kamen spadajoč med kremenjake, der Carneol.
karner, -rja, m. = kanjer, Trub.
karnevāl, m. predpust, der Carneval.
karnīs, m. das Karnies, Cig.; (karniš, Vrtov. [Vin.]).
karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
karǫ̑la, f. der Schubkarren, Dol.; — prim. it. carriuola, das Rollbett.
1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
2. karp, m. der Schneeschuh, C.
karpa, f. der Schneeschuh, Jan.
kárpast, adj. karpfenartig, Cig.
karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).
kárpov, adj. Karpfen-, Cig., Jan.

13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA