Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.601-13.700)

  1. jutrovína, f. = jutrova dežela, jutrovo, C.
  2. jútrovnik, m. = jutrnjik 2), der Morgenpunkt, Cig.
  3. jútrovski, adj. morgenländisch; jutrovsko, das Morgenland, Cig.
  4. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
  5. jútršnjice, f. pl. = jutrnjica 3), vzhŠt.
  6. juvelīr, -rja, m. dragotinar, der Juwelier, Cig.
  7. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  8. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
  9. kábrn, adj. haarig, wollig (vom Tuch), C.
  10. kábrna, f. = kavrna, C.
  11. kábrnast, adj. = kabrnat, Notr.
  12. kábrnat, adj. kavrnat, C.
  13. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
  14. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
  15. kȃčar, -rja, m. der Secretär, der Schlangenadler (serpentarius secretarius), Erj. (Ž.).
  16. kačúr, -rja, m. 1) das Schlangenmännchen, Mur., Cig., Mik.; — 2) eine Art Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
  17. kadár, -rja, m. der Böttcher, der Binder, Cig., ogr.- C.; tudi: kȃdar, Valj. (Rad).
  18. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
  19. kadȃrka, f. neka trta, Vrt., Št.
  20. kàdər, conj. = kadar, Cig., Cv.
  21. kadrīlja, f. neki ples, die Quadrille, Cig.
  22. kȃfra, f. der Kampfer; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.
  23. kafráti, -ȃm, vb. impf. rinnen (von Kerzen): sveče kafrajo, Suhor, Dol.
  24. kȃfrčica, f. dem. kafrka, kajk.- Valj. (Rad).
  25. kȃfrka, f. lončena posodica, kajk.- Valj. (Rad).
  26. káfrn, adj. Kampfer-; kafrno olje, das Kampferöl, Cig.
  27. káfrovəc, -vca, m. der Kampfergeist, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), Strp.
  28. kājper, m. neka zemeljska tvorba, der Keuper ( geol.), Cig. (T.).
  29. kȃjsikrat, adv. = dostikrat, Bes.
  30. kȃjžar, -rja, m. der Keischler, der Häusler, Cig., Jan., C., Št., Dol., Notr.
  31. kȃjžarica, f. die Keischlerin, die Häuslerin, Št., Dol., Notr.
  32. kakikrat, adv. = kakšenkrat, Cig., Jan.
  33. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
  34. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
  35. kákoršnost, f. = kakšnost, Jsvkr.
  36. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
  37. kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? Mariborska ok.- C.
  38. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  39. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
  40. kákršnost, f. = kakšnost, (-nọ̑st) Kast.
  41. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
  42. kalamȃriš, m. das Tintenfass, ogr.- Valj. (Rad); — prim. lat. calamarius, zum Schreibzeug gehörig.
  43. kalamę̑r, m. das Bleiloth, Cig. (T.); — prim. hs. kalamir.
  44. 1. kȃlar, -rja, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  45. 2. kalár, -rja, m. der Dorsch (gadus callarias), Erj. (Ž.).
  46. 3. kalár, -rja, m. kdor vodo kala, der Schöpfer, Jan.
  47. kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.- Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
  48. kaleštráti, -ȃm, vb. impf. pantschen: po vodi k., C.
  49. kalībər, -bra, m. die Geschützweite, das Kugelmaß, das Caliber; tudi: der Schlag, die Güte.
  50. kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
  51. kalobȗra, f. trübes Getränk, das Gepantsch, C.
  52. kalobúriti, -ȗrim, vb. impf. pantschen, C.
  53. kalorı̑ja, f. toplotna edinica, die Calorie ( phys.), Jan. (H.).
  54. kalpētra, f. der Löffelreiher (platalea leucorodia), V.-Cig.
  55. kalȗdra, f. 1) der Nachwein, der Lauer, Št.- C.; das Gepantsch, Ip.; — 2) schmutziges Frauenzimmer, C.
  56. kaludráti, -ȃm, vb. impf. 1) pantschen, C.; — 2) k. se = kalužati se, C.
  57. kalȗpar, -rja, m. der Formenmacher, der Modellschneider, Cig., Jan.
  58. kalȗparski, adj. die Formenmacher betreffend; k. pesek, der Formsand, Cig. (T.); kaluparska priprava, das Formzeug, Cig.
  59. kalȗparstvọ, n. die Formkunst, die Modellierkunst, Cig. (T.), C.
  60. kaluporẹ̀z, -rẹ́za, m. der Formenschneider, Cig.
  61. kaluporẹ̑zba, f. das Formschneiden, Cig.
  62. kaluporẹ̑zəc, -zca, m. der Formschneider, Jan.
  63. kaluštráti, -ȃm, vb. impf. trüben, C.
  64. kalvīlar, -rja, m. der Calville-Apfel, Jan., Nov.
  65. kamarāš, m. eine Art Zeug, C.
  66. kamarāšnica, f. suknja iz kamaraša, vzhŠt.- C.
  67. kāmbora, f. dolga in debela smokva dolzega repa, Ip.- Erj. (Torb.).
  68. kambrīk, m. eine Art Stoff: Cambrics, Kammertuch (dünne lockere Batistleinwand aus Cambray, deutsch: Kameryck), Cig.
  69. kamẹ̑lar, -rja, m. der Kameeltreiber, Cig.
  70. kamelopārd, m. die Giraffe (camelopardalis), Jap.- C.
  71. kamelopārdal, m. die Giraffe, Cig.
  72. kamenár, -rja, m. der Steinmetz, Štrek., Vrtov. (Km. k.).
  73. kamenárnica, f. die Steinmetzwerkstätte, Jan., C.
  74. kamenárski, adj. Steinmetz-, Cig.
  75. kamenȃrstvọ, n. die Steinmetzkunst, Cig.
  76. kámeničar, -arja, m. = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.).
  77. kamenobrȗsəc, -sca, m. der Steinschleifer, Jan.
  78. kamenokrèč, -krę́ča, m. immergrüner Steinbruch (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).
  79. kamenorẹ̑zba, f. die Steinschneidekunst, Cig. (T.).
  80. kamenorẹ̑zəc, -zca, m. der Steinschneider, C.
  81. kamenorı̑sar, -rja, m. der Graveur, C.
  82. kamenoròv, -rǫ́va, m. = kamenolom, Nov.
  83. kamenotȇrəc, -rca, m. der Steinbrecher, C.
  84. kamenotiskár, -rja, m. der Steindrucker, der Lithograph, Cig., Jan., nk.
  85. kamenotiskárna, f. = kamenotiskarnica, nk.
  86. kamenotiskárnica, f. die Steindruckerei, lithographische Anstalt, Cig., Jan., C., nk.
  87. kamenovr̀t, -vŕta, m. navadni k., die gemeine Bohrmuschel (pholas dactylus), Erj. (Ž.).
  88. kamenožę̑rəc, -rca, m. der Lithophag, Jan.
  89. kàmər, adv. rel., C., Škrab. (Cv.); — pogl. kamor.
  90. kāmera, f. die Kammer: dvorna kamera, die Hofkammer, Cig.
  91. kamerālən, -lna, adj. Cameral-, Cig., Jan.
  92. kamerar, -rja, m., Jan., pogl. kamernik.
  93. kāmerən, -rna, adj. Kammer-, Cig., Jan.; kamerni urad, das Kammeramt, Cig., Jan.
  94. kāmernik, m. der Kämmerer, Cig., C.; (po češ.).
  95. kāmerski, adj. = kameren, Cig.
  96. kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
  97. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  98. kāmornik, m. der Kämmerer, C.; mestni k. ali denarničar, Let.
  99. kȃmra, f. = izba, die Kammer; — iz nem.
  100. kȃmrica, f. dem. kamra; das Kämmerlein; — pogl. izbica.

   13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA