Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.501-13.600)

  1. jẹzdarína, f. = jezdnina, DZ.
  2. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  3. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
  4. jẹzdárna, f. = jezdarnica, Z., nk.
  5. jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
  6. jẹzdárski, adj. Reiter-, Cig., Jan.; jezdarske hlače, Reithosen, Cig.
  7. jẹzdȃrstvọ, n. die Reitkunst, Cig., Jan.
  8. ję̑zer, m., Ravn., pogl. 1. jezero.
  9. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
  10. jezer, f., vzhŠt., ogr.- Mur., C., pogl. 2. jezero.
  11. jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.
  12. jezeráča, f. eine Tausendguldenbanknote, kajk.- Valj. (Rad).
  13. jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
  14. ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
  15. ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
  16. ję̑zerən, -rna, adj. See-, Cig., Jan.
  17. jezerína, f. der Morast, Mur.
  18. jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
  19. jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
  20. ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
  21. ję̑zernatən, -tna, adj. = jezernat, C.
  22. ję̑zernica, f. das Seewasser, Cig. (T.).
  23. ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
  24. 1. ję̑zerọ, n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).
  25. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
  26. ję̑zerokrat, adv. = tisočkrat, C.
  27. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
  28. ję̑zerski, adj. See-; jezerska globina, die Seetiefe, Zora; jezerska kotlina, das Seebecken, Cig. (T.).
  29. ję̑zerščina, f. das Seewasser, Jes.
  30. jezgra, f. = jedro, C., Z., nk.; — hs.
  31. jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
  32. jezikáriti, -ȃrim, vb. impf. = jezikati, C.
  33. jezikobǫ̑rstvọ, n. die Sprachenstürmerei, C.
  34. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
  35. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
  36. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
  37. jeznorìt, -ríta, adj. (preprosto) — jezav, jezljiv.
  38. jeznorítən, -tna, adj. = jeznorit, Jan. (H.).
  39. jezuītar, -rja, m., pogl. jezuit.
  40. ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
  41. ježı̑čar, -rja, m. eine Knoppereiche, Jan. (H.).
  42. ježı̑čarica, f. 1) die Knoppern-Gallwespe (cynips calicis), Jan.; — 2) die Igel- oder Spitzklette (xanthium strumarium), Cig., Medv. (Rok.), Erj. (Ž.).
  43. jı̑rpa, f. der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; — prim. grpa.
  44. jirs, m. = irs, Št.
  45. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
  46. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
  47. jȗglar, -rja, m. = guglar, Nov.; kdor na juglo pije, Notr.
  48. junakorǫ́dən, -dna, adj. heldenzeugend, Cig., Jan.
  49. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
  50. junčárnica, f. der Ochsenstall, ogr.- C.
  51. jur, conj. = že, Ev. tirn.-Mik.
  52. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
  53. jȗrčək, -čka, m. = jur, Cig., C., Tuš. (B.), Kr.
  54. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
  55. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
  56. júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.
  57. júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.- Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.
  58. jurijevščák, m. der Monat April, C.
  59. júrijevščica, f. 1) neka potočna riba ("ker se ob Jurjevem drsti"), C.; — 2) neka goba, Danj.- M.
  60. júrijevščnica, f. = jurijevka (caltha p.), C.; — neka zgodnja goba, C.
  61. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
  62. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
  63. jȗrka, f. = kobilar, volga, C.
  64. jurkobı̑lar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.
  65. jūrski, adj. jurassisch, Jura-, Cig. (T.); jurska tvorba, die Juraformation, jurski vapnenec, der Jurakalk, Cig. (T.).
  66. jurščica, f. der Flachsfink, C.
  67. jutránji, adj. = jutrnji, Cig., Jan., Mik.; na jutranje vzeti = na jutrnje vzeti, Z.
  68. jutránjica, f. = jutrnjica, Cig.
  69. jútrašnji, adj. morgig, (utrašnji) ogr.- Mik.
  70. jutre, adv., pogl. jutri.
  71. jutrę́nji, adj. = jutranji, jutrnji, Mur., Cig., vzhŠt.
  72. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  73. jutrę́njka, f. die Morgenzeit, der Vormittag, C.
  74. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  75. jútrina, f., Mur., Cig., Jan., Dalm.; pogl. jutrnja.
  76. jútrinji, adj. = jutrišnji.
  77. jútrišnji, adj. morgig; po jutrišnjem, übermorgen.
  78. jútriti se, jȗtri se, vb. impf. tagen: jutri se, es tagt, Cig.; hiti se jutriti, der Morgen geht schnell vorwärts, C.
  79. jȗtrka, f. das Frühstück, C.
  80. jȗtrkovati, -ujem, vb. impf. frühstücken, Cig.
  81. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
  82. jútrn, adj. Morgen-; jȗtrna megla; — pogl. jutrnji.
  83. jȗtrna, f., Jan.; pogl. jutrnja.
  84. jȗtrnica, f. = jutrnjica.
  85. jutrnína, f. = jutrnjina, Mik.
  86. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  87. jutrnják, m. der Morgenwind, Mur.
  88. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  89. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  90. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  91. jutrnjína, f. die Morgengabe = jutrnja, Mur., Cig.
  92. jȗtrnjski, adj. jutrnje se tičoč: jutrnjsko pismo, der Ehevertrag, Cig., C.
  93. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  94. jútros, adv. diesen Morgen, heute früh, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- DSv.
  95. jútroska, adv. = jutros, C.
  96. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  97. jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
  98. jutrováti se, -ȗje se, vb. impf. morgen, C.
  99. jútrovčan, m. = jutrovec, C.
  100. jútrovəc, -vca, m. der Morgenländer, Cig., Jan., Cig. (T.).

   13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA