Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.101-13.200)

  1. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
  2. izviračina, f. die Quelle, C.
  3. izviralíšče, n. der Ursprungsort, die Quelle, Guts., Mur., C., ogr.- C.; — der Quellgrund, Cig.
  4. izvirálọ, n. die Quelle, Ben.- Mik.
  5. izvı̑ranje, n. das Hervorquellen; — die Abstammung, Cig.
  6. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  7. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
  8. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
  9. izvı̑rčək, -čka, m. dem. izvirek; das Quellchen.
  10. izvı̑rčina, f. 1) das Quellenwasser, C.; — 2) der Ort der Quelle, C.
  11. izvı̑rčnica, f. das Quellenwasser, C.
  12. izvı̑rək, -rka, m. die Quelle; pren. i. milosti, der Gnadenquell, Cig.; der Ursprung, die Ursache, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  13. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
  14. izviríšče, n. der Ursprungsort, DZ., Jes.
  15. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
  16. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
  17. izvírnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  18. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  19. izvòr, -vóra, m. = izvir, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  20. izvǫ̑rən, -rna, adj. = izviren, Jan., Cig. (T.), nk.
  21. izvǫ̑rnik, m. = izvirnik, Cig. (T.), DZ., Navr. (Kop. sp.).
  22. izvǫ́rnost, f. = izvirnost, Cig. (T.), nk.
  23. izvozarína, f. = izvoznína, der Ausfuhrzoll, DZ.
  24. izvprášati, -am, vb. pf. erfragen, erforschen, Meg.; njega velikost se ne more i., ("izuprašati") Trub. (Psal.); on dela velike reči, katere se ne mogo i., ("izvprašati") Dalm.
  25. izvpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvprašati; ausfragen, zu erforschen suchen, Trub., Dalm., Schönl.
  26. izvráčanje, n. das Umwerfen ( z. B. der Wägen); — i. postave, prava, die Rechtsverdrehung, Cig.
  27. izvráčati, -am, vb. impf. ad izvrniti; umstoßen, umwerfen; vozove i.; kozarce i., wacker zechen, Npes.- Cig.; i. črevlje, die Schuhe krumm treten; i. se, umfallen, überschlagen, sich überstürzen; — pravico i., das Recht verdrehen, Cig.; besede i., Cig. (T.); na hudo i., zum Bösen kehren, Slom.- C.; krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, werfen, Cig., Jan.; le na Boga i. čast, nur Gott die Ehre geben, Ravn.
  28. izvračȃvka, f. der Auswärtsdreher (eine Muskel), Erj. (Som.).
  29. izvráčiti, -im, vb. pf. auscurieren, heilen: i. bolezen, bolnika, Cig., vzhŠt.; i. se, sich auscurieren, jvzhŠt.
  30. izvrȃg, m. das Auswerfen, C.; der Auswurf ( z. B. eines feuerspeienden Berges), C., Vrt.; — stsl.
  31. izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.- C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren ( v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
  32. izvrẹ̑tək, -tka, m. die Quelle, C.
  33. izvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) (sprudelnd) entquellen, Z.; — 2) ausgähren (vom Bier, Most), Cig.
  34. izvrẹ́vati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorsprudeln, Jarn.
  35. izvȓg, m. der Auswurf: i. človeštva, DSv.
  36. izvȓga, f. die Verwerfung, C.
  37. izvȓgljaj, m. der Auswurf, Jan.
  38. izvrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvreči = izmetati I., Cig., Jan.
  39. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
  40. izvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = izgrebsti: pren. abnöthigen, i. komu kaj, Jan.; mit Gewalt nehmen, Dict.
  41. izvŕstən, -stna, adj. vortrefflich, vorzüglich, ausgezeichnet, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
  42. izvrstíti, -ím, vb. pf. ausreihen, Z.; i. okolico iz okraja, SlN.; ausschichten, Šol.
  43. izvȓstnica, f. die Virtuosin, Cig.
  44. izvȓstnik, m. der Meister, der Virtuose, Cig. (T.), nk.; ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči izvrstnik, Navr. (Spom.).
  45. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  46. izvŕstnost, f. die Vortrefflichkeit, die Vorzüglichkeit, die Meisterschaft, die Virtuosität, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. izvrsten.
  47. izvršávati, -am, vb. impf. = izvrševati: srce njihovo izvršava (zv-) hudobo, ogr.- Valj. (Rad).
  48. izvȓšba, f. die Durchführung, die Vollstreckung, die Execution, Cig., Jan., DZ.
  49. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
  50. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
  51. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
  52. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
  53. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
  54. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
  55. izvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig., C.
  56. izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršı̑łne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).
  57. izvršílọ, n. die Ausführung, C.; der Vollzug, Cig. (T.); die Execution: i. sodbe, kazni, DZ.; i. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  58. izvršilovǫ̑dnik, m. der Executionsführer, DZ.
  59. izvršı̑telj, m. der Vollzieher, der Executor, DZ., nk.
  60. izvršı̑təv, -tve, f. die Ausführung, die Execution, C., Levst. (Pril.), nk.; i. sklepa, nk.; i. zakona, die Vollziehung des Gesetzes, Levst. (Nauk).
  61. izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
  62. izvršı̑tvən, -tvəna, adj. Vollzugs-: izvršitveni pravilnik, das Vollzugsreglement, izvršitveno določilo, die Vollzugsbestimmung, DZ.
  63. izvršljìv, -íva, adj. vollziehbar, ausführbar, Cig., Jan., nk.; pogl. izvršen 2).
  64. izvršník, m. der Vollzieher, Cig.
  65. izvŕšnost, f. die Vollstreckbarkeit, DZ.
  66. izvrtáč, m. der Falzhaken (bei den Drechslern), Cig.
  67. izvrtanína, f. das Bohrloch, Cig.
  68. izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
  69. izvrtávati, -am, vb. impf. ad izvrtati, Habd.- Mik.
  70. izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.- C.
  71. izvȓtki, m. pl. die Abfälle beim Bohren, Cig., C.
  72. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
  73. izvȓžba, f. die Ausscheidung, die Verwerfung, Cig.
  74. izvȓžbən, -bna, adj. Ausscheidungs-: izvržbeni vzrok, der Ablehnungsgrund, Cig.
  75. izvȓžək, -žka, m. 1) was ausgeschieden und verworfen wird, der Auswurf; izvržki, der Pofel, der Auswurf, Cig., Ravn.- Cig.; — 2) die Fehlgeburt, Z.; — die Abart, die Spielart, Jan.
  76. izvŕžən, -žna, adj. = izvržben, Cig.
  77. izvȓženəc, -nca, m. der Ausgeschiedene, Levst. (Nauk); der Auswürfling, M.
  78. izvȓžkast, adj. verworfen: malopridni, izvržkasti ljudje, Ravn.
  79. izzmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
  80. izžaríti, -ím, vb. pf. 1) ausstrahlen, Cig. (T.); — 2) i. se, verglühen, verstrahlen, Cig.
  81. izžarjevȃnje, n. das Ausstrahlen, Cig. (T.).
  82. izžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžariti; ausstrahlen: gorkoto i., Cig. (T.), Žnid.
  83. izžebráti, -ȃm, vb. pf. sein Gebet zuende leiern, Cig.
  84. izžı̑rati, -am, vb. impf. ad izžreti; 1) (her)ausfressen, Cig.; — 2) i. se, sich durch unmäßiges Essen zugrunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  85. izžlabudráti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplauschen.
  86. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
  87. izžlobodráti, -ȃm, vb. pf. = izžlabudrati, Cig.
  88. izžrẹ́banje, n. die Auslosung, die Verlosung, nk.
  89. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
  90. izžrebíti se, -ím se, vb. pf. aufhören Fohlen (Füllen) zu werfen, ausfohlen, Cig.
  91. izžréti, -žrèm, vb. pf. (her)ausfressen, Cig.
  92. jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.- Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.- Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
  93. jábołčarica, f. die Aepfelhändlerin, Cig.
  94. jȃbranək, -nka, m. = abranek, leskov cvet, Tolm.- Erj. (Torb.), Kras- SlN.
  95. jadráč, m. der Segler, Jan.
  96. jádranje, n. das Segeln, Cig.
  97. jadrár, -rja, m. der Segelmacher, Cig., Jan.
  98. jadrárnica, f. der Segelboden, Cig.
  99. jadrȃrstvọ, n. die Segelmacherei, Cig.
  100. jádrati, jȃdram, vb. impf. segeln, Guts., Jarn., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi! Le jadrajmo za njim! Preš.; jadráti, Mur.

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA