Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (13.001-13.100)

  1. izstrȗg, m. die Rasur (v kakem pisanju), Cig.
  2. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  3. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  4. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  5. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  6. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  7. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  8. izškrcljáti, -ȃm, vb. pf. = izškrtljati, Jan.
  9. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  10. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  11. izštorováti, -ȗjem, vb. impf. ad izštorati, ausstocken, Cig.
  12. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  13. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  14. izterjȃtəv, -tve, f. die Einbringung (einer Schuld), Jan.; i. dolgov, DZ.
  15. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  16. izterjȃva, f. die Eintreibung (von Forderungen), Cig., Jan.
  17. izterjávati, -am, vb. impf. ad izterjati; = izterjevati.
  18. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  19. izterjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izterjati; einfordern, eintreiben; dolgove i.
  20. izterjevȃvəc, -vca, m. der Eintreiber (von Forderungen), Nov.
  21. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  22. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  23. iztı̑ranje, n. die Vertreibung, Zora.
  24. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  25. iztirávati, -am, vb. impf. ad iztirati, Jan. (H.).
  26. iztı̑rjati, -am, vb. pf. = izterjati.
  27. iztovoríti, -ím, vb. pf. entfrachten, Cig.; pogl. raztovoriti.
  28. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
  29. 2. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. i. komu glavo, um, den Kopf verrücken, Cig.; — prim. trap.
  30. iztrátiti, -im, vb. pf. = potratiti, vergeuden, Z.
  31. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
  32. iztrẹ̀b, -trẹ́ba, m. 1) = iztreba 1), Cig.; — 2) pl. iztrebi, die Nachgeburt, Cig., Mik.
  33. iztrẹ̑ba, f. 1) das Ausputzen, die Reinigung, Mur., C.; — i. gozda, die Lichtung des Waldes, C.; — die Entleerung ( zool.), Cig. (T.), C.; — 2) die Nachgeburt, Cig., C.
  34. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
  35. iztrẹbı̑, f. pl. = iztrebine, Polj., Tolm.
  36. iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
  37. iztrẹbíne, f. pl. die Nachgeburt, Cig., Jan.
  38. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
  39. iztrẹ́bljanje, n. 1) das Ausmerzen, das Vertilgen, Cig.; — 2) das Reinigen, das Putzen, Mur.
  40. iztrẹ́bljati, -am, vb. impf. ad iztrebiti; = iztrebljevati, Mur., Cig.
  41. iztrebljevȃnje, n. 1) das Ausmerzen; — die Elimination ( math.), Cig. (T.); — 2) das Ausputzen.
  42. iztrebljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrebiti.
  43. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
  44. iztrẹbúšiti, -ȗšim, vb. pf. = iztrebiti, ausweiden, Cig., C.
  45. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
  46. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
  47. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
  48. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
  49. iztresováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztresti; = iztresati.
  50. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
  51. iztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen: i. blato iz obleke, Cig.; — 2) fertig brecheln.
  52. iztrẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, jvzhŠt.; (streziv, Meg.- Mik.).
  53. iztrẹ́zljiv, adj. = trezen, Mur.
  54. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
  55. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
  56. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
  57. iztrẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezniti, Cig., M.; mož se iztrezvi, sramuje se, Cv.
  58. iztŕgati, -tȓgam, vb. pf. (her)ausreißen, entreißen; palico komu iz rok i.; — i. se, sich entreißen, entwinden, Cig.
  59. 1. iztrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrgati, Cig.
  60. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
  61. iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
  62. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
  63. iztrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrkati, Cig.
  64. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
  65. iztrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = nehati trobiti; — 2) = raztrobiti, ausposaunen, Cig.
  66. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
  67. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  68. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
  69. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
  70. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
  71. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
  72. iztrpẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdulden, ausdauern, Cig.
  73. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  74. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
  75. iztrúpiti, -im, vb. pf. = razbiti, obrabiti; črevlje i., Krn- Erj. (Torb.).
  76. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.
  77. iztržílọ, n. der Erlös, Levst. (Pril.).
  78. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
  79. iztúrjati se, -am se, vb. pf. ausrammeln, Z.
  80. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  81. izúrčiti, -im, vb. pf. behexen: i. koga ( n. pr. z očmi), Pjk. (Črt.), Gor.; — nam. izuročiti; prim. urok.
  82. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  83. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
  84. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
  85. izuročiti, -im, vb. pf., pogl. izurčiti.
  86. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  87. izvarína, f. = izvarek 2), Vrt.
  88. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
  89. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
  90. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  91. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
  92. izvənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, nk.
  93. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
  94. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
  95. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  96. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  97. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  98. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  99. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  100. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).

   12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA