Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.801-12.900)

  1. izpričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, Cig.
  2. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.
  3. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
  4. izpričljìv, -íva, adj. erweislich, Cig., Jan.; pogl. izpričen.
  5. izprı̑da, f. die Ausartung, die Verderbnis, C.
  6. izprı̑dba, f. die Verderbnis, DZ.; i. hišnega orodja, die Möbelentwertung, Levst. (Pril.).
  7. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.
  8. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
  9. izpridováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi, Jan.; pogl. izprijevati.
  10. izpríjati, -prı̑jam, vb. impf. ad izpriditi, Jan. (H.).
  11. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
  12. izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
  13. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  14. izprijeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi.
  15. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  16. izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
  17. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  18. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
  19. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  20. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  21. izprosljìv, -íva, adj. = izprosen, Cig.
  22. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  23. izprostı̑rati, -am, vb. impf. ad izprostreti, = razprostirati, Mur., Cig.; kerubima sta svoje peruti izprostirala, (sp-) Dalm.
  24. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  25. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  26. izprostı̑tva, f. = izprostitev, C.
  27. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  28. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  29. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
  30. izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.
  31. izpróvod, -vǫ́da, m. = izprevod, Jan., C.
  32. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  33. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  34. izpršáti, -ím, vb. pf. aussprühen, Cig.
  35. izpȓva, adv. = iz prva, anfangs, nk.; — prim. sprva.
  36. izrȃba, f. die Abnützung, Z.
  37. izrábiti, -im, vb. pf. ausnützen, abnützen, Z.; izrabljen, abgenützt, Cig.
  38. izrábljati, -am, vb. impf. ad izrabiti; aus-, abnützen: posle samogoltno i., Cv.
  39. izračȗn, m. die Berechnung, Z., DZ.
  40. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  41. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  42. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  43. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
  44. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
  45. izrahljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Auflockern fertig werden: i. zemljo.
  46. izrájati, -am, vb. pf. austanzen, Cig.
  47. izrajtálọ, n. das Berechnungsvermögen: kaj nimaš čisto nič izrajtala? Valj. (Rad), KrGora.
  48. izrájtati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  49. izrȃł, f. der Ackerrain (der Quere nach), Cig.
  50. izrȃna, adv. = iz rana, früh morgens, ogr.- C.
  51. izrȃska, f. = izrastek, C.
  52. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
  53. izrȃst, m. der Auswuchs, Mur., Z.
  54. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  55. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.
  56. izrȃstkast, adj. voll Auswüchse, Mur.
  57. izrastlíka, f. der Seitenspross, C.
  58. izráščati, -am, vb. impf. ad izrasti; herauswachsen, entsprießen.
  59. izrȃščen, adj. ausgewachsen, buckelig, einseitig, Cig.; ( nam. izrasten).
  60. izravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) perilo i., mit dem Zusammenlegen der Wäsche fertig werden; prim. ravnati; — 2) eben machen, ebnen; i. pot, gredo.
  61. izravníti, -ím, vb. pf. eben machen, Cig.; gerade machen, Cig. (T.); i. reki strugo, DZ.
  62. izravnovȃnje, n. das Ebnen.
  63. izravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad izravnati; ebnen.
  64. izravnovȃvəc, -vca, m. kdor kaj izravnuje, n. pr. rogove za glavnike, Cig.
  65. izràz, -ráza, m. der Ausdruck, der Terminus, Cig., Jan., nk.; — i. dati želji, einem Wunsche Ausdruck geben, Cig. (T.); — die Formel ( math.): osnovni i., die Fundamentalformel, i. primičnosti, približnosti, die Näherungsformel, Cig. (T.); — i. v obličju, der Gesichtsausdruck, Jan.; — prim. izraziti.
  66. izrázən, -zna, adj. ausdrucksvoll, Cig., Jan., C.
  67. izrazı̑t, adj. ausdrucksvoll: i. jezik, eine Kraftsprache, Cig. (T.).
  68. izráziti, -rȃzim, vb. pf. in Worte fassen, ausdrücken, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formulieren, Cig. (T.); — i. se, sich ausdrücken, nk.; — rus.
  69. izrazoslǫ́ven, -vna, adj. terminologisch, Cig.
  70. izrazoslǫ̑vje, n. die Terminologie, Cig., Jan.
  71. izrážati, -am, vb. impf. ad izraziti, nk.
  72. izražávati, -am, vb. impf. = izraževati, Trst. (Let.).
  73. izraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izraziti; ausdrücken, nk.
  74. izrẹ́cən, -cna, adj. = izrečən, nk.; izrecna opomba, ausdrückliche Angabe, DZ.; izrecno, ausdrücklich, BlKr.- Levst. (Nauk).
  75. izrecílọ, n. die Erklärung, die Aeußerung, die Declaration, Cig., DZ., nk.; s pravomočnim izrecilom, durch einen rechtskräftigen Spruch, Levst. (Pril.); pravno i., eine Rechtserklärung, DZ.
  76. izréčən, -čna, adj. 1) ausdrücklich, Jan., Nov.; izrečno, ausdrücklich, Cig. (T.), nk.; — 2) aussprechbar, sagbar, Jan. (H.).
  77. izrečénje, n. der Ausspruch, die Aeußerung, die Erklärung, Mur., Cig., Jan.
  78. izréči, -réčem, vb. pf. (ein Wort, Worte hervorbringen), aussprechen; i. besedo: mati; i. svojo misel, svoje mnenje, seine Meinung aussprechen, sich äußern; sodbo i., ein Urtheil aussprechen.
  79. izrẹ́dčenje, n. die Verdünnung, DZ.
  80. izrẹdčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izredčiti; dünn, schütter machen: gozd i. = trebiti, C.
  81. izrẹdčína, f. eine nicht dichte (schüttere) Stelle, Jan.; — das Verdünnte, die Verdünnung, Jan. (H.).
  82. izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
  83. izrę́dən, -dna, adj. außergewöhnlich, außerordentlich, Cig., Jan., C., nk.
  84. 1. izrẹ́diti, -im, vb. pf. = izredčiti, Cig., Jan., Šol.; i. gozd, Cig., Jan.
  85. 2. izredíti, -ím, vb. pf. 1) wohlgenährt machen, i. se, zu Fleische kommen, dick, feist werden; nekoliko se je izredil doma; od dobrih besedi se nihče ne izredi, Met.; — 2) = zrediti (vzrediti), Jan., Cig. (T.).
  86. izrę́dnost, f. die Ungewöhnlichkeit: ogibati se vsake izrednosti, Cv.
  87. izrẹ̑jšati, -am, vb. pf. weniger dicht, schütterer, dünner machen, Z.
  88. izrèk, -rę́ka, m. 1) das Ausgesprochene, der Ausspruch, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; modri izreki, Sinnsprüche, Cig.; i. porotnikov, der Wahrspruch der Geschwornen, Cig.; — der Satz (in der Logik), Cig.; — 2) = izreka 2), Cig.
  89. izrę̑ka, f. 1) = izrek 1), Cig., Jan.; razsodniška i., schiedsrichterlicher Ausspruch, DZ.; — 2) die Aussprache, Cig., Jan., M., nk.
  90. izrẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad izreči: aussprechen, Jarn., nk.
  91. izrẹkȃva, f. = izreka 2), Jan.
  92. izrekljìv, -íva, adj. = izrečen 2), aussprechbar, Cig., Jan.
  93. izrę̑koma, adv. ausdrücklich, Cig. (T.), C., nk.; tako pripoveduje stara legenda izrekoma, Navr. (Kop. sp.).
  94. izrekovȃnje, n. das Aussprechen; die Aussprache, Cig., Jan.
  95. izrekováti, -ȗjem, vb. impf. ad izreči; aussprechen; jasno i. besede; — Erklärungen abgeben, Jan.
  96. izrẹsnobíti se, -ím se, vb. pf. ernst werden: lice se mu izresnobi, (zres-) Jurč.
  97. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
  98. izrẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) auslösen, Mur., Cig.; — 2) (po nem.) = izkupiti, C.
  99. izrẹ̑tati, * -am, vb. pf. na reti izčistiti, ausreitern, (izrejtati) Cig.
  100. izrẹ̑vati, -am, vb. pf. erdarben, Pot.- Cig.

   12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA