r (12.601-12.700)

12601. izpráznjenje, n. die Entleerung, Cig.
12602. izpraznjevȃnje, n. das Ausleeren.
12603. izpraznjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izprazniti; leeren, entleeren.
12604. izpraznjevȃvəc, -vca, m. der Auslader, Sen. (Fiz.).
12605. izprážiti, -prȃžim, vb. pf. ausschmoren.
12606. izpražnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izpraznjevati, Mur., Št.
12607. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
12608. izprebedẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebedeti: i. celo noč, C.
12609. izprebę̑r, m. die Auswahl: na i. mi je, es steht mir die Wahl frei, Gor.
12610. izprebı̑r, m. = izpreber, C., Z.
12611. izprebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izprebrati, Z.
12612. izprebı̑rək, -rka, m. 1) die Auswahl, M.; — 2) das beim Ausklauben Verworfene, der Ausschuss, Z.
12613. izprebı̑rica, f. die Auswahl, C.
12614. izprebı̑strək, -strka, m. heller Zwischenraum (bei einem Verrückten, lucidum intervallum ), Cig.
12615. izprebístriti se, -bı̑strim se, vb. pf. vernünftig werden, Z.
12616. izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.
12617. izpreblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebledeti, erblassen, Z.
12618. izpreblẹdovȃnje, n. das Farbenwechseln, die Entfärbung, Cig.
12619. izpreblẹdováti, -ȗjem, vb. impf. die Farben wechseln, oft erblassen, Z.
12620. izprebolẹ́ti, -ím, vb. pf. = preboleti, C., Z.; tudi: i. se, C.
12621. izprebráti, -bérem, vb. pf. i. si kaj, sich etwas aussuchen, Z.
12622. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
12623. izprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen; konje, vole i.; — i. s kom, es mit jemandem nicht mehr halten, C.
12624. izprečíniti, -čı̑nim, vb. pf. ausreitern: ausschimpfen: i. koga, C.; — prim. prečiniti.
12625. izprečinjávati, -am, vb. impf. ad izprečiniti, C.
12626. izprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) schief machen, Z.; — 2) i. se, sich queren, Cig.; izpreči se mi kaj, es kommt mir in die Quere, Cig.; — i. se = skregati se, Guts.; — 3) lase i., die Haare abtheilen, C.; prim. prečka.
12627. izprẹ̑čki, adj. seitwärts, C.; — prim. hs. izprijeka, von der Seite.
12628. izprèd, praep. c. gen. von dem Raume vor einem Gegenstande hinweg; poberi se izpred moje hiše; pojdi mi izpred oči, geh mir aus den Augen; — izpred vsega druzega, in erster Linie, Levst. (Pril.); — v časnem pomenu: že izpred vuzma (velike noči), schon von der vorösterlichen Zeit her, BlKr.- M.
12629. izpredŕzən, -zna, adj. = predrzen, (spre-) Cig.
12630. izprę̑ga, f. das Ausspannen, C.
12631. izprę́ganje, n. das Ausspannen.
12632. izprę́gati, -am, vb. impf. ad izpreči, ausspannen.
12633. izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).
12634. izpreglę́danje, n. 1) das Oeffnen der Augen; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) das Sehendwerden; — 3) die Nachsicht, die Dispens; — 4) das Uebersehen.
12635. izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj ( n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).
12636. izpregledávati, -am, vb. impf. ad izpregledati, = izpregledovati.
12637. izpreglę̑dək, -dka, m. 1) die Nachsicht: i. taks, die Taxnachsicht, Jan.; — 2) das Versehen, Jan.
12638. izpreglę̑dljaj, m. = izprebistrek: jasen i., heller Zwischenraum, V.-Cig.
12639. izpregledljìv, -íva, adj. nachsichtig, Cig., Jan.
12640. izpregledljívost, f. die Nachsichtigkeit, Jan.
12641. izpregledovȃnje, n. das Nachsehen; das Uebersehen, i. t. d. prim. izpregledovati.
12642. izpregledováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpregledati; 1) die Augen öffnen: izpregledujem, es geht mir ein Licht auf, Cig.; — 2) sehend werden: slepci izpregledujejo; — 3) nachsehen; — 4) übersehen.
12643. izpreglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. = preglodati, Mur.
12644. izpregółčati, -ím, vb. pf. = izpregovoriti, vzhŠt.- C.
12645. izpregovárjati, -am, vb. impf. ad izpregovoriti, Cig.
12646. izpregovoríti, -ím, vb. pf. 1) zu reden anfangen, sich vernehmen lassen; besedice ni mogel i., er konnte kein Wort vorbringen; ne more i., toliko ga smeh sili, er kann vor Lachen nicht zu Worte kommen, Cig.; — 2) das Vermögen zu sprechen wieder erlangen, Cig.
12647. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
12648. izprehajalíšče, n. der Spazierort, der Spaziergang, Cig., Jan., C., M., nk.
12649. izprehȃjanje, n. das Lustwandeln, das Spazieren.
12650. izprehȃjati, -am, vb. impf. ad izpreiti, izprehoditi; 1) anwandeln: groza, strah me izprehaja; barve te izprehajajo, du spielst alle Farben, Jap. (Prid.); — 2) i. se, lustwandeln, spazieren; i. se po travnikih; — 3) das Vermögen zu gehen erlangen: kruljavi izprehajajo, Ravn.
12651. izprehajȃvəc, -vca, m. der Spaziergänger.
12652. izprehajȃvka, f. die Spaziergängerin.
12653. izpréhod, -hǫ́da, m. der Spaziergang; iti na i., spazieren gehen; z izprehoda se vračati; — tudi: izprehòd, -hǫ́da.
12654. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
12655. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
12656. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
12657. izpreíti, -ídem, vb. pf. 1) anwandeln, befallen, Cig.; — 2) i. se, einen Spaziergang machen, Cig.
12658. izprejẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. wieder zu essen anfangen: izprejedel je rad kašo (prej je ni hotel), Gor.- M.
12659. izprejẹ̑zd, m. der Spazierritt, Jan.
12660. izprejẹ̑ža, f. der Spazierritt, Jan.
12661. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
12662. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).
12663. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
12664. izprekȃrjati se, -am se, vb. impf. = prekarjati se, zanken, Guts., Cig., C.
12665. izprekȃrjavəc, -vca, m. der Zänker, Guts., Cig.
12666. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
12667. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
12668. izprelẹpóta, f. die Pracht, Jan., ZgD.
12669. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
12670. izprelẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpreleteti.
12671. izprelẹtávati, -am, vb. impf. ad izpreleteti, = izpreletati, izpreletovati, hinundherfliegen; na veliki cesti so se izpreletavali lačni vrabci, Erj. (Izb. sp.).
12672. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
12673. izpreljȗb, -ljúba, adj. = preljub, (spre-) Cig., Jan., Šol.
12674. izprẹ̑ma, f. der Vorspann, Z., Levst. (Nauk).
12675. izpremẹ̑mba, f. die Veränderung, die Verwandlung.
12676. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
12677. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
12678. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
12679. izpremẹnı̑təv, -tve, f. die Veränderung, die Verwandlung.
12680. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
12681. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
12682. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
12683. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
12684. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
12685. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
12686. izpremẹnjevȃnje, n. das Verändern, das Verwandeln; die Veränderungen.
12687. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
12688. izpremẹnljìv, -íva, adj. wandelbar, veränderlich; izpremenljivo vreme; vse je izpremenljivo; — variabel ( math.), Cig. (T.).
12689. izpremẹnljívost, f. die Veränderlichkeit; die Wandelbarkeit; i. človeške sreče.
12690. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
12691. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
12692. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
12693. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
12694. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
12695. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
12696. izpreminȃvčək, -čka, m. der große Schillerfalter (apatura Iris), Erj. (Ž.).
12697. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
12698. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
12699. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
12700. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.

   12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani