Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.501-12.600)

  1. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
  2. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
  3. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
  4. izpodraščljívost, f. die Reproductionskraft, Cig.
  5. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  6. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
  7. izpodrę̑cati, -am, vb. pf., pogl. izpodbrecati.
  8. izpodrę̑dək, -dka, m. die Nachzucht, Jan.
  9. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
  10. izpodrę̑ja, f. die Nachzucht, Cig., C.; — i. gozda, die Aufforstung, DZ.
  11. izpodrę́janje, n. das Nachzüchten; i. gozdnega drevja, die Aufforstung, Cig.
  12. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. izpodrèp, -rę́pa, m. trak, s katerim se kmetice izpodrepajo, Notr.
  14. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
  15. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  16. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
  17. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  18. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  19. izpodrẹzávati, -am, vb. impf. ad izpodrezati.
  20. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
  21. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
  22. izpodrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spodrezati; i. (čebele), zeideln, Levst. (Beč.).
  23. izpodríjati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Cig.
  24. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  25. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
  26. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
  27. izpodrı̑v, m. die Verdrängung, Cig.
  28. 1. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriniti; unten wegschieben; i. komu noge, die Beine jemandem unterschlagen, Dol.; — verdrängen.
  29. 2. izpodrívati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Jan.; pogl. izpodrijati.
  30. izpodŕkniti, -dȓknem, vb. pf., pogl. izpoddrkniti in prim. izpodleteti.
  31. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
  32. izpodŕsniti, -dȓsnem, vb. pf., pogl. izpoddrsniti in prim. izpodleteti.
  33. izpodrváti, -rújem, vb. pf. unten wegreißen: unterwühlen, Jan. (H.).
  34. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
  35. izpodvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verhindern: prim. izpodvirati.
  36. izpodvŕniti, -vŕnem, vb. pf. umstürzen, Krelj; schief treten: izpodvrnjeno kopito, schiefer Huf, DZ.
  37. izpodvŕtati, -vȓtam, vb. pf. unterbohren: unterwühlen, unterhöhlen, Cig.
  38. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
  39. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  40. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  41. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
  42. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
  43. izpokǫ́rnica, f. die Büßerin, Cig., Jan.
  44. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  45. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
  46. izpomoríti, -ím, vb. pf. = pomoriti, ogr.- Mik.
  47. izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
  48. izpooráti, -órjem, vb. pf. nach und nach alles aufackern, ogr.- C.
  49. izporȃba, f. der Uebergebrauch, Cig.
  50. izporábiti, -im, vb. pf. ausbrauchen: i. suknjo, Cig.; i. se, sich abnützen, Cig.; izporabljene črke, Cig.
  51. izporábljati, -am, vb. impf. ad izporabiti, Cig.
  52. izporedíti, -ím, vb. pf. ordnen, Jan. (H.).
  53. izporíniti, -rı̑nem, vb. pf. hinausschieben; zmoršo i., den Kopfstein setzen, Cig.
  54. izpǫ́rniti, -im, vb. pf. = izprazniti, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); hlev i., (sp-) Vrtov. (Km. k.); — prim. poren.
  55. izporǫ́čati, -am, vb. impf. ad izporočiti.
  56. izporǫ̑čək, -čka, m. das Vermächtnis, Cig.
  57. izporočeváti, -ȗjem, vb. impf. = izporočati.
  58. izporočílọ, n. das Vermächtnis, das Testament, Cig., Jan.; poslednje i., Svet. (Rok.); — die Botschaft, die Entbietung, Cig., Jan., C.
  59. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
  60. izporočı̑təv, -tve, f. die Widmung, Cig.; poslednja i., das Testament, Cig.
  61. izporočíti, -ím, vb. pf. 1) in die Hände eines anderen übergeben: ausantworten, Jan.; — vermachen, legieren (im Testamente), Mur., Cig., Jan., Danj.- M.; — 2) Nachricht geben, sagen lassen; ausrichten, berichten, melden; vse tako i., kakor je bilo naročeno.
  62. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
  63. izporodíti, -ím, vb. pf. gebären (o mnogih): Naj ženske sporodijo, Naj grešniki se spokore, ( nam. izporodijo, izpokore), Npes.- Mik.
  64. izporòk, -rǫ́ka, m. = izporočilo, Mur.
  65. izposrẹ̀d, praep. c. gen. aus der Mitte — hinweg, C.
  66. izpralína, f. izpraline, Erosionsformen, ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  67. izpranína, f. gewaschene Wäsche, C.
  68. izprásiti, -im, vb. pf. 1) werfen (vom Schwein): i. pujska, ein Ferkel werfen, C.; — 2) i. se, werfen, Junge zur Welt bringen (vom Schwein), Cig., C.
  69. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
  70. izpraskávanje, n. das Radieren, DZ.
  71. izpraskávati, -am, vb. impf. = izpraskovati, DZ.
  72. izpraskováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpraskati, Cig.
  73. izprásniti, -prȃsnem, vb. pf. durch ein einmaliges Kratzen herausbringen, auskratzen, Cig.; — nam. izpraskniti.
  74. izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
  75. izprašȃva, f. das Ausfragen, die Prüfung, C.
  76. izprašȃvəc, -vca, m. der Erforscher: i. vseh src, Krelj.
  77. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
  78. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
  79. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
  80. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
  81. izpraševánka, f. die Geprüfte, die Verhörte, die Inquisitin, Cig., Jan.
  82. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
  83. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
  84. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
  85. izpraševȃvka, f. die Prüferin, Cig.
  86. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
  87. 1. izprašíti, -ím, vb. pf. 1) vom Staube reinigen, ausstäuben, Cig., Jan.; — matica se izpraši, die Bienenkönigin wird befruchtet, Levst. (Beč.); uplemenjene ali, kakor čebelarji navadno pravimo, izprašene ali obhojene matice, Por.; čebele so se izprašile, die Bienen haben sich ausgewittert, Cig.; — 2) i. se, als Staub entweichen, ausstieben, Cig.
  88. 2. izprášiti, -im, vb. pf. für die Brache (nicht für die Saat) ackern, felgen; i. njivo.
  89. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
  90. izpráti, -pérem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen; i. madež; — krivnjo, greh i., sühnen, Cig.; — 2) aufwaschen, Jan.; vse perilo i., Cig.; — 3) durch Waschen reinigen, auswaschen; grlo, rano i.; — dež je polja izpral, der Regen hat die Felder ausgeschwemmt, Cig.; rudo i., abschlämmen, Cig.; — aussüßen ( chem.), Cig. (T.).
  91. izprȃva, f. die Rectification, Cig. (T.), Zora; — hs.
  92. izprȃvdati, -am, vb. pf. 1) durch einen Process erreichen, errechten, Cig.; — 2) i. se, ausrechten, Cig.
  93. izprávən, -vna, adj. correct, Cig. (T.); — hs.
  94. izpravíčati, -am, vb. impf. ad izpravičiti, C.
  95. izpravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = opravičiti, entschuldigen, C., Z.
  96. izpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) rectificieren, h. t.- Cig. (T.); — 2) i. se, = razpraviti se, C., Z.
  97. izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.
  98. izprávnost, f. die Correctheit, die Richtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — prim. izpraven.
  99. izpraznílọ, n. die Erledigung (einer Stelle), DZ.
  100. izprázniti, * -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren ( chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.

   12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA