Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.401-12.500)

  1. iznevę́rjati, -am, vb. impf. ad izneveriti; i. se, abtrünnig werden: izneverjali so se mu prijatelji in znanci, Navr. (Kop. sp.).
  2. iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
  3. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  4. izneverljìv, -íva, adj. zur Untreu verleitend, verführerisch, C.
  5. iznevę̑rnik, m. der Abtrünnige, Cig., C.
  6. iznevę̑rstvọ, n. die Abtrünnigkeit, Nov.- C.
  7. iznorčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. ausscherzen, Cig.
  8. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  9. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  10. iznǫ̑traj, adv. = znotraj, C., Trub., nk.
  11. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
  12. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  13. izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
  14. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  15. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  16. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  17. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  18. izobrazováti, -ȗjem, vb. impf. = izobraževati, Cig., Jan.
  19. izobrážati, -am, vb. impf. ad izobraziti, Mur., Cig.
  20. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  21. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  22. izobrȃženka, f. die Gebildete, Z., nk.
  23. izobrȃženost, f. die Bildung, die geistige Cultur, Cig., Jan., nk.
  24. izobrȃženstvọ, n. die Intelligenz, die Gebildeten, C., SlN.
  25. izobraževáłən, -łna, adj. bildend, Bildungs-, nk.; izobraževalni zavodi, die Bildungsanstalten, nk.
  26. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
  27. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  28. izobraževȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig., Jan., nk.
  29. izobraževȃtelj, m. = izobraževavec, Jan. (H.).
  30. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
  31. izobraževȃvəc, -vca, m. der Bildner, Cig., nk.
  32. izobraževȃvka, f. die Bildnerin, nk.
  33. izobražljìv, -íva, adj., Cig.; pogl. izobrazljiv.
  34. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  35. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  36. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  37. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  38. izokrogljevȃnje, n. die Abrundung, DZ.
  39. izokrogljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrogliti, DZ.
  40. izokroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad izokrožiti, Jan. (H.).
  41. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  42. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  43. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  44. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  45. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  46. izorávati, -am, vb. impf. ad izorati, Cig.
  47. izǫ̑rglati, -am, vb. pf. durchorgeln; fertig orgeln.
  48. izostríti, -ím, vb. pf. schärfen, Cig.; — verschärfen: i. kazen, Cig.
  49. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  50. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  51. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
  52. izpȃr, m. = izpara, Cig., M., Vrtov. (Km. k.).
  53. izpȃra, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.).
  54. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
  55. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  56. izpȃrica, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.), DZ.
  57. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  58. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
  59. izpárjanje, n. die Verdämpfung, Cig. (T.).
  60. izpárjati, -am, vb. impf. ad izpariti, Mur., Cig.
  61. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  62. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
  63. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  64. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  65. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  66. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  67. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  68. izpíravəc, -vca, m. kdor kaj izpira, Cig., Jan.
  69. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  70. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
  71. izpodbrę̑c, m. motvoz, s katerim se ženska izpodbreca, (izpodrec) Cig., Dol.
  72. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
  73. izpodbrę̑cnik, m. = izpodbrec, (izpodrecnik) Cig.
  74. izpodbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodbrecati, (izpodrec-) Cig., Dol.
  75. izpodbrę̑ncati, -am, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.- Erj. (Torb.).
  76. izpoddȓkati, -am, vb. impf. ad izpoddrkniti.
  77. izpoddŕkniti, -dȓknem, vb. pf. ausgleiten; izpoddrknila mi je noga, izpoddrknilo mi je; tudi gosi včasi izpoddrkne, Npreg.- Cig.; — tudi: i. se, (spodrk-) Cig.
  78. izpoddrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpoddrkniti; ausgleiten, (spodrk-) Cig.
  79. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
  80. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
  81. izpoddrsljìv, -íva, adj. schlüpfrig, Cig.
  82. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
  83. izpodgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad izpodgrebsti, Cig.
  84. izpodgrébsti, -grébem, vb. pf. unterscharren, Cig.; untergraben, Z.
  85. izpodgrísti, -grízem, vb. pf. unterhalb abnagen, unternagen; miši izpodgrizejo trtne korenine.
  86. izpodgrízati, -am, vb. impf. ad izpodgristi: unternagen, Cig.; voda dobu srce izpodgriza, Let.
  87. izpodgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. darunter ab-, wegbeißen, Cig.
  88. izpodgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodgristi, izpodgrizniti.
  89. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
  90. izpodorávati, -am, vb. impf. ad izpodorati, Gor.
  91. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
  92. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
  93. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
  94. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
  95. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
  96. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
  97. izpodrȃst, f. 1) die Unterwachsung, Cig.; — 2) der Nachwuchs, der Heranwuchs, Cig., Nov.
  98. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
  99. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  100. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.

   11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA