Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.301-12.400)

  1. izgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdonnern, auswettern; tudi i. se: izgrmelo (se) je, es hat ausgewettert, Cig.
  2. izgúrati, ** -am, vb. pf. = izguliti: izgurano kljuse, ein abgearbeitetes Pferd, Cig., Kr.
  3. izhrákati, -hrȃkam, vb. pf. = izhrkati, Z.
  4. izhrakljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich ausräuspern, Bes., Trst. (Let.).
  5. izhrákniti, -hrȃknem, vb. pf. = izhrkniti, Z.
  6. izhŕkati, -hȓkam, -čem, vb. pf. 1) beim Räuspern herauswerfen, Cig.; — 2) i. se, sich ausräuspern, Cig.
  7. izhŕkniti, -hȓknem, vb. pf. beim Räuspern herauswerfen, Cig.
  8. izhrópsti, -hrópem, vb. pf. ausröcheln, Cig.
  9. izhrumẹ́ti, -ím, vb. pf. ausstürmen, Cig.
  10. izigráti, -ȃm, vb. pf. 1) ausspielen; karto i., Cig., Jan.; — kako blago i. (po loteriji), Cig., (po nem.); — 2) zuende spielen, ausspielen.
  11. izigrávati, -am, vb. impf. ad izigrati, Cig.
  12. 1. izkárati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
  13. 2. izkárati, -am, vb. pf. = izkrhati: izkaran nož, SlGor.
  14. izkladarína, f. die Ausladegebür, DZ.
  15. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  16. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
  17. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  18. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  19. izkorenı̑təv, -tve, f. die Ausrottung, Cig.
  20. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
  21. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  22. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
  23. izkorenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izkoreniti, Jan.
  24. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
  25. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  26. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  27. izkrcávanje, n. das Ausschiffen, nk.
  28. izkrcávati, -am, vb. impf. ad izkrcati, nk.
  29. izkrčávati, -am, vb. impf. ausroden, Cig., Jan.; gozd i., ausstocken, Cig.
  30. izkrčeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkrčavati, Z.
  31. izkrčı̑təv, -tve, f. die Ausrodung, Jan. (H.).
  32. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  33. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  34. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  35. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
  36. izkresávati, -am, vb. impf. ad izkresati, Z.
  37. izkresováti, -ȗjem, vb. impf. = izkresavati, Z.
  38. izkrevljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausziehen, auskrücken, Cig.
  39. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  40. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  41. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  42. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  43. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  44. izkrivíti, -ím, vb. pf. 1) zerkrümmen, verkrümmen, Mur.; — izkrivljen, verzerrt, Cig. (T.); — 2) verfälschen, Cig. (T.).
  45. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
  46. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  47. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  48. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  49. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  50. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  51. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  52. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  53. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  54. izkrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbluten, verbluten.
  55. izkrvavíti, * -ím, vb. pf. ganz mit Blut beflecken, M., Npes.-Vraz.
  56. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
  57. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  58. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
  59. izkvȃra, f. die Pfuscherei, das Verderbnis, C.
  60. izkvȃrba, f. die Verpfuschung, C.
  61. izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
  62. izkvárjati, -am, vb. impf. ad izkvariti, Z.
  63. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  64. izkvárjenost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Raič ( Let.).
  65. izkvarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = izkvarjati, M.
  66. izkvȃrnik, m. der Verderber, ogr.- C., M.
  67. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  68. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  69. izmę̑ra, f. die Ausmessung, die Abmessung, das Ausmaß, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; izmera učnine, DZ.; izmere, Vermessungen, DZkr.
  70. izmę̑rək, -rka, m. = izmera, Cig.
  71. izmę́rən, -rna, adj. ermesslich, messbar, Jan., Cig. (T.).
  72. izmerílọ, n. das Ausmaß, Levst. (Pril.).
  73. izmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ausmessen; i. dolgost in širokost; posodo i.; i. kaj na sežnje, abklaftern, Cig.; na stopinje i., abschreiten, Cig.; i. na oko, nach dem Augenmaß abmessen; i. cesto, traçieren, Cig.; i. kraj, eine Gegend aufnehmen, Cig. (T.).
  74. izmerı̑tva, f. die Abmessung, DZ.
  75. izmę́rjanje, n. die Ausmessung, die Vermessung(en), Cig.
  76. izmę́rjati, -am, vb. impf. ad izmeriti; ausmessen, vermessen.
  77. izmę́rjenje, n. die Ausmessung.
  78. izmę́rjenost, f. die Bemessenheit, Cig., Jan.
  79. izmerljìv, -íva, adj., Cig., Jan.; pogl. izmeren.
  80. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
  81. izmírati, * -ı̑ram, vb. impf. ad izmreti; im Aussterben begriffen sein, aussterben, Cig. (T.), nk.
  82. izmodrijániti, -ȃnim, vb. pf. = izmodrovati, Cig.
  83. izmodríti, -ím, vb. pf. klug machen; to ga bo izmodrilo; i. se, klug werden, jvzhŠt.
  84. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
  85. izmráziti, -mrȃzim, vb. pf. auskälten, Cig.
  86. izmȓcati, -am, vb. pf. auszehren, ausmergeln: i. se, C.
  87. izmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. durch Misshandlung entkräften, Z.
  88. izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.- C.
  89. izmŕdanka, f. = izmrdanica, C.
  90. izmŕdati, * -mȓdam, vb. pf. durch Unzucht schwächen, C.
  91. izmrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. = odmreti, pomreti, aussterben, Cig. (T.), C., nk.
  92. izmrmráti, -ȃm, vb. pf. 1) ermurren, Cig.; — 2) mit dem Brummen fertig werden, ausbrummen.
  93. izmrtváčiti, -ȃčim, vb. pf. abtödten, Jan. (H.); i. svoje želje, Z.
  94. iznaroditi, -im, vb. pf. (narejeno po nem. glagolu: entnationalisieren, Nov., Let.).
  95. iznejevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. = izneveriti, Cig.
  96. iznemáriti se, -mȃrim se, vb. pf. liederlich werden, V.-Cig.
  97. iznerę́diti, -rę̑dim, vb. pf. in Unordnung bringen, verwirren, (zner-) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  98. iznerǫ́diti se, -rǫ̑dim se, vb. pf. unfruchtbar werden, Cig.
  99. iznevę̑ra, f. der Treubruch, Jan.; — der Abfall vom Glauben, C.
  100. iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.

   11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA