Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.201-12.300)

  1. izbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. erforschen: grehe i., ogr.- C.; — prim. 2. zbroditi.
  2. izbrojíti, -ím, vb. pf. auszählen, Z., Jan. (H.).
  3. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
  4. izbŕsniti, -bȓsnem, vb. pf. mit dem Fuße ausstoßen; i. komu oko, ogr.- C.
  5. izbrȗh, m. das Hervorbrechen, der Ausbruch, Šol., nk.
  6. izbrúhati, -brȗham, vb. pf. mit Heftigkeit auswerfen, ausspeien, Cig., Jan.; vse kar je pojedel, je zopet izbruhal, jvzhŠt.
  7. izbrúhniti, -brȗhnem, vb. pf. 1) mit Heftigkeit herauswerfen, ausspeien, Mur., Jan.; — 2) intr. hervorbrechen: kri je izbruhnila, Vrt.
  8. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
  9. 1. izbrúsiti, -im, vb. pf. 1) ausschleifen: i. škrbo; — abwetzen: i. črevlje, die Stiefel abgehen, i. se, sich abwetzen, Cig.; — 2) fertig schleifen: i. nože.
  10. 2. izbrúsiti, -im, vb. pf. mit Heftigkeit ausspeien, Cig., Gor., Dol.
  11. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  12. izcọ̑prati, -am, vb. pf. = izčarati, Cig.
  13. izcȓpək, -pka, m. der Auszug, das Excerpt, Jan. (H.), nk.
  14. izcŕpiti, -cȓpim, vb. pf. 1) ausschöpfen, pren. erschöpfen, nk.; — 2) = izpisati, excerpieren, nk.; — hs.
  15. izcurẹ́ti, -ím, vb. pf. ausrinnen, Cig.; veliko vina je iz soda izcurelo, jvzhŠt.
  16. izcurljáti, -ȃm, vb. pf. kleinweise ausrinnen, ausrieseln.
  17. izcvı̑rati, -cvı̑ram, vb. impf. ad izcvreti, Cig.
  18. izcvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.
  19. izcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. durch Prägeln, Kröschen herausbringen: mast i., das Fett aussieden, Cig.
  20. izčárati, -am, vb. pf. hervorzaubern, Cig.; i. iz koga kaj, jemandem etwas abhexen, Cig.
  21. izčemeríti se, -ím se, vb. pf. ausgrollen, Z.
  22. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
  23. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
  24. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
  25. izčrẹpávati, -am, vb. impf. ausschöpfen, Zora.
  26. izčrẹpováti, -ȗjem, vb. impf. = izčrepavati, Jan.
  27. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  28. izdarováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich ausschenken, Cig.
  29. izderȃvəc, -vca, m. der Stoppelzieher, C.
  30. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  31. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  32. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  33. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  34. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  35. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  36. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  37. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  38. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  39. izdŕgati, -dȓgam, vb. pf. = izdrgniti, Z.
  40. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  41. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  42. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  43. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  44. izdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdrkniti, Z.
  45. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.
  46. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  47. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  48. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  49. izdrȗžba, f. die Excommunication, Cig., C.
  50. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  51. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  52. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  53. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  54. ı̑zer, m. = jezero, Dol.
  55. izfŕčati, -ím, vb. pf. herausfliegen; (golobi iz votline) izfrče na dan, Navr. (Let.).
  56. izfrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. = izfrfrati, Cig.
  57. izfrfráti, -ȃm, vb. pf. herausflattern, Cig.
  58. izgọ̑rək, -rka, m. = utrinek, Z., Jan. (H.).
  59. izgorẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbrennen, zuende brennen, Cig., Jan.; — pogl. zgoreti.
  60. izgorína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  61. izgǫ̑ršati se, -am se, vb. pf. besser werden: bolnik se je izgoršal, izgoršalo se mu je, Polj.
  62. izgovarjáłən, -łna, adj. Entschuldigungs-, Jan., nk.
  63. izgovarjálọ, n. die Beschwörungsformel, Cig.; — prim. izgovarjati 5).
  64. izgovȃrjanje, n. 1) das Aussprechen: die Aussprache, die Elocution; čisto i. besed; — 2) das Entschuldigen, die Entschuldigung(en), die Beschönigung; — 3) die Beschwörung, die Besprechung ( z. B. einer Krankheit), Cig.
  65. izgovȃrjati, -am, vb. impf. ad izgovoriti; 1) aussprechen; besede dobro i., eine gute Aussprache haben; — 2) entschuldigen; — i. se, sich entschuldigen, Ausflüchte machen; izgovarjaje se, unter dem Vorwande, Cig.; i. se s čim, etwas vorschützen; z bratom se izgovarja, er schiebt die Schuld auf den Bruder, UčT.; — 3) i. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Jurč.; — 4) i. si kaj, sich etwas bedingen, vorbehalten; — 5) beschwören, besprechen: i. bolezen, Cig.
  66. izgovȃrjavəc, -vca, m. 1) der Entschuldiger, Cig.; — 2) der Beschwörer, Cig.
  67. izgọ̑vor, m. 1) = izgovarjanje 1), die Aussprache, Jan.; — 2) die Ausrede, die Entschuldigung; izgovore delati, Ausreden vorbringen, Svet. (Rok.); prazni izgovori, leere Ausflüchte; z izgovorom, unter dem Vorwande, Cig.; izgovor je dober, če je iz trte zvit, Npreg.; — 3) der Vorbehalt, Cig.; das Ausgedinge, der Auszug, vzhŠt.
  68. izgọ̑vor, f. = izgovor, m. (Ausrede), Trub., Kast.
  69. izgọ̑vorək, -rka, m. der Vorbehalt, die Stipulation, C.
  70. izgovorílọ, n. 1) der Entschuldigungsgrund, Cig., DZ.; — 2) das Vorbehaltene (was z. B. in einem Testamente jemandem vorbehalten wird), Cig.
  71. izgovorı̑tək, -tka, m. was sich jemand bei der Uebergabe des Besitzes vorbehält, der Auszug, vzhŠt.- C.
  72. izgovoríti, -ím, vb. pf. 1) aussprechen: napačno besedo i., ein Wort falsch aussprechen; — 2) eine Rede zuende bringen, ausreden; pusti ga, naj izgovori; — 3) i. se, sich durch Reden erschöpfen, Cig.; — 4) (mit Erfolg) entschuldigen; izgovori nas pri gospodu, Jap. (Prid.); — 5) ausbedingen, vorbehalten; izgovorjeni užitek, das Ausgedinge, Cig.; i. je treba, es muss als Bedingung gestellt werden, Levst. (Nauk); — 6) beschwören ( z. B. einen Schlangenbiss), M.; — 7) (po nem.) i. komu kaj, jemandem etwas ausreden, Cig.
  73. izgovǫ̑rnik, m. der Auszügler, ogr.- C.; vzhŠt.; — prim. izgovor 3).
  74. izgrábiti, -grȃbim, vb. pf. raffend herausschaffen; — herausrechen; i. listje iz jarka.
  75. izgradášati, -am, vb. pf. herauskrämpeln, (izgredešati) Cig.
  76. izgrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, M.; i. žensko, t. j. z grajo storiti, da je kdo ne vzame za ženo, Z.; blago je bilo izgrajano, wurde beanständet, Cig.
  77. izgrášiti se, -grȃšim se, vb. pf. erbsengroß werden, (zgr-) Cig.; grozdje se je izgrašilo, C.
  78. izgrbánčiti se, -ȃnčim se, vb. pf. völlig runzelig werden, Cig.
  79. izgŕbiti se, -gȓbim se, vb. pf. = izgrbančiti se, Cig.
  80. izgŕčati, -ím, vb. pf. nehati grčati, Cig.
  81. izgrdíti, -ím, vb. pf. besudeln, beflecken, M., ogr.- Mik.
  82. izgrèb, -grę́ba, m. das Ausscharren, Cig.; die Ausgrabung: i. mrliča, DZ.
  83. izgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad izgrebsti, Cig.
  84. izgrebę̑nati, -am, vb. pf. auskrämpeln, Cig.
  85. izgrebı̑, f. pl. grobes Werg, (zgrebi) ogr.- C.; — prim. stsl. izgrebь, Werg.
  86. izgrebíce, f. pl. das Werg, (zgr-) Cig., C.
  87. izgrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausscharren, Cig.
  88. izgrébsti, -grébem, vb. pf. herausscharren, ausgraben.
  89. izgrèd, -grę́da, m. 1) die Excursion, der Ausflug, Cig., Jan., DZ., C.; — 2) die Ausschreitung, der Excess, C., nk.
  90. izgredę́šati, -am, vb. pf., Cig., pogl. izgradašati.
  91. izgredljìv, -íva, adj. ausschreitend, excessiv, Jan. (H.).
  92. izgrę̑dnik, m. der Excedent, Jan. (H.), nk.
  93. izgréniti, -grę́nem, vb. pf. herausscharren, herauskrabbeln, Cig.
  94. izgrẹšíti, -ím, vb. pf., pogl. zgrešiti.
  95. izgrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. hervorgurgeln, Cig.
  96. izgrgráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Gurgeln herausbringen, ausgurgeln, Cig., Jan.; i. dušo, die Seele ausröcheln, Cig., ZgD.
  97. izgrísti, -grízem, vb. pf. 1) durch Beißen hinausbringen, ausbeißen, Cig.; — i. se, sich herausbeißen, Cig.; — 2) durch Beißen beschädigen, verwunden: izgrizen, zerbissen, C.; — i. se, einander durch Bisse verwunden: psa sta se izgrizla; pren. sich verfeinden, Zora; i. se s kom, Cig.
  98. izgrı̑z, m. der Ausbiss ( min.), Cig. (T.).
  99. izgrízniti, -grı̑znem, vb. pf. ausbeißen, Cig.
  100. izgrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad izgristi, izgrizniti; ausbeißen, Cig.

   11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA