Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.101-12.200)

  1. iskrę̑nost, f. die Feurigkeit, Jan.; — die Innigkeit, Jan.; die Offenherzigkeit, Cig., Jan., nk.
  2. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
  3. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
  4. ı̑skrež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  5. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  6. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  7. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
  8. ískrn, adj. = iskren 2), Jan.
  9. ískrnica, f. das Leuchtthierchen (noctiluca), Erj. (Z.).
  10. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  11. ískrnost, f. = iskrenost, Jan.; ta hip se ji je povrnila iskrnost življenja, LjZv.
  12. iskrodálja, f. die Schlagweite des Funkens, Sen. (Fiz.).
  13. iskromèr, -mę́ra, m. der Funkenmesser, Cig.
  14. iskrọ̑st, f. die Feurigkeit, die Munterkeit, Jan. (H.).
  15. iskrovȃbəc, -bca, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  16. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  17. istobárvən, -vna, adj. isochromatisch, Cig. (T.).
  18. istokŕvən, -vna, adj. von gleichem Blute, blutsverwandt, nk.
  19. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
  20. istonárodən, -dna, adj. connational, SlN.
  21. istorẹ́čən, -čna, adj. tautologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. istorẹ̑čje, n. die Tautologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  23. istorǫ́den, -dna, adj. = istega rodu, nk.; gleichartig, Cig. (T.); ( rus.).
  24. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
  25. istovę̑rəc, -rca, m. der Glaubensgenoss, Jan.
  26. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
  27. istovrẹ́dən, -dna, adj. gleichwertig, gleichgeltend, aequipollent, Cig. (T.).
  28. istovŕstən, -stna, adj. gleichartig, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  29. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  30. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
  31. ivę̑r, f. 1) = iver, m. der Holzsplitter, Valj. (Rad), Gor.; soba je polna iveri, Zv.; do zadnje iveri, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Heiligbutt (hypoglossus maximus), Erj. (Ž.).
  32. ivę̑rčək, -čka, m. dem. iverec.
  33. ivę̑rəc, -rca, m. dem. iver, C.
  34. ivę̑rək, -rka, m. dem. iver, Cig., Jan.
  35. ivę̑rje, n. coll. Holzsplitter, der Abschlag beim Behacken und Zimmern.
  36. ivę̑rščak, m. das Bergholz ( min.), Cig. (T.), C.
  37. ivír, m. = iver.
  38. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
  39. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
  40. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
  41. izbarkováti, -ȗjem, vb. pf. erfragen, Jan., Poh.
  42. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
  43. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
  44. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
  45. izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
  46. izberáčiti, -ȃčim, vb. pf. durch Betteln erlangen, abbetteln, Cig.
  47. izbẹ́rati, -ẹ̑ram, vb. impf. = izbirati, M., C.
  48. izbę̑rčən, -čna, adj. = izbirčen, C.
  49. izbę̑rək, -rka, m. = izbirek, C.
  50. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
  51. izberljìv, -íva, adj. = izbirljiv, Jan.
  52. izberljı̑vəc, -vca, m. izberljiv človek: rad lačen (človek) použije, kar izberljivec pusti, Jan. (Slovn.).
  53. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  54. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
  55. izbı̑r, f. = izber: na izbir = na izber, Cig.
  56. izbı̑ra, f. = izbera, Cig., Jan.
  57. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  58. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
  59. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
  60. izbíravəc, -vca, m. der Klauber, der Aussucher, Cig.; der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  61. izbíravən, -vna, adj. = izbirčen: živina je izbiravna, Cig.
  62. izbíravka, f. die Klauberin, die Aussucherin, Cig.
  63. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.
  64. izbı̑rčljiv, adj. = izbirčen, Z., Zora.
  65. izbı̑rčnost, f. die Gewähligkeit, die Heikeligkeit.
  66. izbı̑rək, -rka, m. das Ausklaubsel, pl. izberki, der Ausschuss, der Auswurf.
  67. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
  68. izbirljìv, -íva, adj. = izbirčen.
  69. izbirljívost, f. = izbirčnost.
  70. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
  71. izbobnjáriti, -ȃrim, vb. pf. = izbobnati, ogr.- C.
  72. izbòr, -bóra, m. 1) die Auswahl, Mur., Cig., Jan.; na izbor mu je dano, er hat freie Wahl, Cig.; pusti Judom izbor ali voljo, Trub.; die Auswahl (der Gedanken, Worte), Cig. (T.); i. barv, das Colorit, Cig. (T.); — = volitev, Cig., Jan.; pravica izbora, Cig. (T.); ( hs.); — 2) der Ausbund, die Elite, Cig., Jan.; — na izbor oblečena, ausnehmend schön gekleidet ("fesch"), pri Fari- Štrek. (LjZv.).
  73. izbǫ́rən, -rna, adj. 1) eine Auswahl gestattend: ima izborno blago, Dol.; — 2) auserlesen, gewählt, vorzüglich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; kaj izbornega od krščanske cerkve govoriti, Krelj; i. in poučljiv razgovor, Jurč.; — 3) Wahl-, Cig.; izbǫ̑rni knez, der Kurfürst, Jan.; izborna država, das Wahlreich, Cig. (T.), Jes.; izborna sorodnost ( chem.), die Wahlverwandtschaft, Cig. (T.).
  74. izbǫ̑rnik, m. der Wähler, der Wahlherr, Cig., Jan.; knez izbornik, der Kurfürst, Cig.
  75. izbornoknę̑ški, adj. kurfürstlich, Cig.
  76. izbǫ́rnost, f. 1) die Auserlesenheit, die Vorzüglichkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) pravica izbornosti, das passive Wahlrecht, Cig. (T.).
  77. izbránati, -am, vb. pf. durch Eggen herausbringen, aufeggen, Cig.
  78. izbrȃnəc, -nca, m. der Auserwählte, Cig., Jan., Let.
  79. izbrȃnik, m. = izbranec, SlN., Zora.
  80. izbrȃnka, f. die Auserwählte, Cig.
  81. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
  82. izbrázditi, -im, vb. pf. = izorati, jvzhŠt.
  83. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
  84. izbŕcati, -bȓcam, vb. pf. mit Fußstößen herausschaffen, Z.
  85. izbŕcniti, -bȓcnem, vb. pf. mit einem Fußstoß herausschaffen, Št.
  86. izbrę́nčati, -ím, vb. pf. aussummen, Cig.
  87. izbrę̑nkati, -am, vb. pf. (auf einem Saiteninstrument) ausspielen, ausklimpern, Cig.
  88. izbríniti se, -brı̑nem se, vb. pf., pogl. izriniti se.
  89. izbrı̑s, m. die Löschung, die Abschreibung, Cig., DZ.; — izbris prizadete razžalitve, die Tilgung einer verursachten Beleidigung, DZ.
  90. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
  91. izbrisávanje, n. das Auswischen; das Tilgen: i. grehov, kajk.- Valj. (Rad).
  92. izbrisávati, -am, vb. impf. = izbrisovati.
  93. izbrı̑sək, -ska, m. die Löschung, Cig., M.
  94. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
  95. izbrisljìv, -íva, adj. löschbar, Cig., Jan., pogl. izbrisen.
  96. izbrisováti, -ȗjem, vb. impf. ad izbrisati: auswischen, löschen, tilgen.
  97. izbrisovȃvəc, -vca, m. der Tilger, Cig.
  98. izbríti, -bríjem, vb. pf. ausrasieren; — izbrit, pfiffig, (zbrit) C.
  99. izbrízgati, -brı̑zgam, vb. pf. verspritzen, Cig.
  100. izbŕkniti, -bȓknem, vb. pf. 1) mit einem Stoße hinausschnellen, Z.; — 2) hervorbrechen: skozi ponižnost je malokdaj izbrknila ostrost, SlN.

   11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA