Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (12.001-12.100)

  1. īmber, m. der Ingwer (zingiber officinale), Cig., Tuš. (R.); — prim. rus. imbirъ, inbirъ.
  2. īmberovəc, -vca, m. das Ingwerbier, Cig.
  3. ímbra, f. = imra, C.
  4. imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
  5. ímər, -mra, m. = imra, C.
  6. imortēlka, f. die Immortelle (helichryson), Jan.
  7. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
  8. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
  9. ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).
  10. ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.- C.
  11. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
  12. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
  13. ı̑ndẹr, adv. = indi, C.
  14. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  15. indiferēntən, -tna, adj. ne važen, indifferent, nk.
  16. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
  17. īndigar, -rja, m. der Indigopflanzer, Cig.
  18. indirēktən, -tna, adj. posreden, indirect.
  19. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  20. ı̑ndre, adv. = indri, C.
  21. ı̑ndri, adv. = indi, drugje, ogr.- Mik.
  22. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  23. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  24. infanterı̑ja, f. peštvo, die Infanterie.
  25. īngver, -rja, m. der Ingwer; — pogl. imber.
  26. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
  27. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  28. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  29. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  30. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  31. inostrȃnka, f. die Ausländerin, Cig., Jan., nk.; — hs.
  32. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  33. inostrȃnstvọ, n. das Ausland, Cig. (T.), nk.; — hs.
  34. inovę̑rəc, -rca, m. = drugoverec, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — hs.
  35. inovę́rən, -rna, adj. = drugoveren, Jan.; — stsl.
  36. inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
  37. inovŕstən, -stna, adj. = drugovrsten, Jan. (H.).
  38. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
  39. instrumentāl, m. družilnik, der Instrumental ( gramm.).
  40. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
  41. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
  42. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  43. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  44. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  45. integrovȃnje, n. die Integration ( math.), Cig. (T.); — prim. docelba.
  46. integrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) integrieren ( math.), Cig. (T.); — prim. doceliti.
  47. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  48. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.
  49. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  50. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  51. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  52. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  53. intrīga, f. spletka, die Intrigue, C., nk.
  54. intrigānt, m. spletkar, der Intriguant.
  55. intrigāntka, f. die Intriguantin, Zora.
  56. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  57. inventār, -rja, m. popis imovine, das Inventar.
  58. inventārski, adj. Inventar-: inventarske stvari, Inventarialgegenstände, Levst. (Nauk).
  59. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
  60. inženı̑rski, adj. Ingenieur-.
  61. inženı̑rstvọ, n. die Ingenieurkunst, Cig.
  62. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
  63. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
  64. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  65. iradijácija, f. neka optična obmana vsled razne svetlobe, razširjanje slik, die Irradiation ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  66. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
  67. írha, f. = irh, Mur., M.
  68. irháče, f. pl. = irhaste hlače, SlN.
  69. ı̑rhar, -rja, m. der Weißgerber, Cig., Jan., C.
  70. ı̑rharica, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) der Lederapfel, C.
  71. ı̑rharski, adj. Weißgerber-, Cig.
  72. ı̑rharstvọ, n. die Weißgerberei, Cig.
  73. írhast, adj. weißgegerbt, sämisch; rauchledern, V.-Cig.; irhasto usnje; irhaste hlače, weißlederne (auf der Rauhseite schwarz gefärbte) Hose.
  74. írhice, f. pl. = irhaste hlače, C.
  75. ı̑rhnat, adj. = irhast, Z.
  76. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
  77. írhov, adj. = irhast, Z.
  78. írhovəc, -vca, m. 1) kdor nosi irhaste hlače, Vrt.; — 2) neki kamen: das Bergleder, Cig.
  79. írhovina, f. weißgegerbtes, sämisches Leder.
  80. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  81. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
  82. irōničən, -čna, adj. ironisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  83. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  84. ironı̑jski, adj. pod ironijo spadajoč, ironisch, Cig. (T.).
  85. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
  86. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
  87. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
  88. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
  89. 2. irt, m. der Thürpfosten, Kras.
  90. 1. irta, f. = irt, Cig.
  91. 2. irta, f. der Fenster- oder Thürstein, C.
  92. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
  93. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
  94. ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
  95. iskrȃnje, n. das Gefunkel, Cig.
  96. ískrast, adj. 1) funkelnd: iskrasti pesek, Flittersand, Cig.; — 2) Fettaugen habend: juha je iskrasta, Polj.
  97. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
  98. iskrè, adv. = isker, knapp: vrata se iskre zapirajo, vzhŠt.- C.
  99. iskrę̑n, adj. 1) funkelnd, Jarn.; iskrene oči, Cig.; — 2) eifrig, Jan.; — innig, Cig., Jan., Cig. (T.); — offenherzig, Cig., Jan., nk.
  100. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.

   11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA