Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (11.701-11.800)

  1. hripòt, -óta, m. die Heiserkeit, Mik.; — röchelndes Athmen, M.
  2. hripotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hripetati, hripati, C., M.
  3. hripotljìv, -íva, adj. = hripav, Valj. (Rad).
  4. hripotljı̑vəc, -vca, m. = hripavec, Valj. (Rad).
  5. hripútati, -am, vb. impf. = hripotati, Valj. (Rad).
  6. hr̀k, hŕka, m. 1) der mit Räuspern verbundene Husten, C.; — 2) = hrček 3), Mur.
  7. hrkálọ, n. = grlo, dušnik (šaljivo), Levst. (Zb. sp.).
  8. hŕkanje, n. 1) das Räuspern; — 2) das Schnarchen.
  9. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
  10. hŕkav, adj. 1) heiser, C.; — 2) schnarchend, Jan.
  11. hŕkavəc, -vca, m. der Schnarcher, Mur., Jan., C.
  12. hŕkavica, f. rauher Hals, die Heiserkeit, C.
  13. hŕkavka, f. die Schnarcherin, Mur.
  14. hŕkəlj, -klja, m. = hrakelj, Cig., Jan.
  15. hȓkež, m. der Schnarcher, Guts.
  16. hŕkniti, hȓknem, vb. pf. 1) sich räuspern, M.; — 2) einen Schnarchlaut von sich geben, Jan.
  17. hrləc, -lca, m. der Rüssel, die Schnauze, das Maul, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; kobila s suhim hrlcem ("hrlecem"), SlN.; — iz rlec, nam. rilec, C.
  18. hrlẹ́ti, -im, vb. impf. = frleti, C.
  19. hŕliti, -im, vb. impf. schnarchen, Cig., Jan., C.; — röcheln, C.
  20. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
  21. hrmẹ̑nje, n. das Brausen, das Tosen, Jan.
  22. hrmę́stanəc, -nca, m. = hrustanec, C., Z.
  23. hrmę́stavəc, -vca, m. = hrustanec, C., SlGor.; — das Ohrläppchen, Hal.- C.
  24. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
  25. hrmę́stljavəc, -vca, m. hrustanec (govori se: hrmę́slavec), vzhŠt.- C.
  26. hrmetánčast, adj. hrustančast, M.
  27. hrmetánəc, -nca, m. = hrustanec, Mur., C.
  28. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
  29. hrmǫ̑n, m. das Flohkraut (pulicaria), C.
  30. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
  31. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
  32. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
  33. hrnjavəc, -vca, m. 1) der Schnarcher, Z.; — 2) die Pferdeschnauze, Hal.- C.
  34. hrnjǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., SlGor.- C.
  35. hrnjúcati, -ȗcam, vb. impf. röcheln, C.
  36. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.
  37. hrǫ́bəc, -bca, m. der Nager, Jan.
  38. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
  39. hrod, m., Cig., pogl. hrid.
  40. hrod, f., Guts., Jarn., Mur., pogl. grod f.
  41. hrodəlj, -dlja, m., Cig., pogl. frodelj.
  42. hrodje, n., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. grodje.
  43. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
  44. hròm, hróma, adj. lahm; h. na nogah, Dalm.; — bresthaft, Cig. (T.); krankhaft: hrome prsi, ogr.- C.
  45. hromáč, m. = hromak, Mur.
  46. hromák, m. der Lahme, C.; hromak vzame kljuko iz kota, Zv.; — der Krüppel, Jan.
  47. hrómast, adj. lahm, krüppelhaft, Cig., Jan., C.
  48. hromátanje, n. das Hinken, Jarn.
  49. hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
  50. hrómati, -am, vb. impf. = hromatati, Dict., Cig.; — prim. hramati.
  51. hromātski, adj. barvni, chromatisch: h. odklon, chromatische Abweichung, Žnid.
  52. hrómav, adj. hinkend: h. konj, Andr.; — krüppelhaft, C.
  53. hromè, -ę́ta, m. = hromec, Mur., Cig.
  54. hróməc, -mca, m. der Lahme, Cig., Jan., Šol., C., Trub.- Mik.
  55. hromẹ́ti, -ím, vb. impf. hinken, C.; — bresthaft sein, Cig.
  56. hromíti, -ím, vb. impf. hinkend, bresthaft machen, verkrüppeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
  57. hromonǫ́žən, -žna, adj. an den Füßen lahm, Levst. (Zb. sp.).
  58. hromọ̑st, f. = hromota, Cig., Jan.
  59. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
  60. hromótən, -tna, adj. lahm, krüppelhaft, gebrechlich, Cig., C., Svet. (Rok.); hromotni cestarji, Levst. (Cest.).
  61. hromȏtnik, m. der Gebrechliche, Levst. (Nauk).
  62. hromoúdən, -dna, adj. mit lahmen Gliedern: Rodila je otroke hromoudne, Levst. (Zb. sp.).
  63. hromúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken, C.
  64. hronšč, m., ogr.- C., pogl. hrošč.
  65. hròp, hrópa, m. ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  66. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
  67. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
  68. 2. hrópəc, -pca, m. = hrustec, der Knorpel, SlGradec- C.
  69. hropẹ̑nje ali: hrópenje, n. das Röcheln; — prim. hropeti in hropsti.
  70. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
  71. hropljáti, -ȃm, vb. impf. röcheln, Cig.
  72. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
  73. hropòt, -póta, m. das Röcheln, Met., Mik.
  74. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
  75. hropotljìv, -íva, adj. der gerne laut lacht, C.
  76. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
  77. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
  78. hropúntati, -am, vb. impf. = hropotati, C.
  79. hrost, m. = hrošč, Levst. (Nauk); — ( stsl.).
  80. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
  81. hroš, m., Cig., C., pogl. froš.
  82. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
  83. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
  84. hrǫ́ščək, -čka, m. dem. hrošč, Jan.
  85. hrǫ́ščev, adj. des Käfers-, Käfer-, Jan.
  86. hrovȃt, m. 1) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Hauhechel (ononis), vzhŠt.
  87. hrovȃtič, m. = hrovat 2), hrvatič, C.
  88. hr̀p, hŕpa, m. der Schlag, C.
  89. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); — hs.
  90. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
  91. hrpẹ̑la, f. = hrbet (šaljivo), Ip.- Erj. (Torb.).
  92. hŕpən, -pna, adj. begierig, Mur., C.; — prim. hrepeneti. (?)
  93. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
  94. hrpótəc, -tca, m. = trpotec, C.
  95. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
  96. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
  97. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
  98. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
  99. hrst, m. knarrendes Geräusch, der Krach, SlN.- C.
  100. hrstáč, m. = hrestač, C.

   11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA