Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (102.397-102.496)

  1. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
  2. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
  3. žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  4. žužnjálọ, n. = žužnjač, Lašče- Erj. (Torb.).
  5. žȗžnjast, adj. = žužnjav, Dol.
  6. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
  7. žužnjàv, -áva, adj. stammelnd, lispelnd: ž. glas, eine Zischelstimme, Cig.; lästig schwätzend, Z.
  8. žužnjȃvəc, -vca, m. der undeutlich, langsam redet oder saumselig arbeitet, Cig.
  9. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
  10. žváge, f. pl., nam. žlage, Ravn.- M.
  11. žváje, f. pl., nam. žlage, Jarn., Mur.
  12. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  13. žvaláti, -ȃm, vb. impf. = žvaliti, BlKr.
  14. žváli, m. pl. = žvale, Cig., C.
  15. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
  16. žvȃłnik, m. das Kinneisen, C.
  17. žvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum), Jan., Medv. (Rok.); — prim. ženikelj.
  18. žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.- C.
  19. žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.
  20. žvę̑čək, -čka, m. nekaj ožvečenega, Gor.
  21. žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.
  22. žvę́čenje, n. das Kauen.
  23. žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
  24. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
  25. žvę̑čnik, m. (zob) ž., der Kauzahn, Cig.
  26. žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič ( Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).
  27. žvegláč, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig.
  28. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
  29. žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
  30. žvę̑glica, f. dem. žvegla.
  31. žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
  32. žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  33. žvekálọ, n. žvekala, die Kauwerkzeuge, Cig. (T.).
  34. žvekȃnje, n. 1) das Kauen; — 2) das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
  35. žvę́kast, adj. teigig: ž. kruh, Cig.
  36. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
  37. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  38. žvekȃvka, f. (mišca) ž., der Kaumuskel, Erj. (Som.).
  39. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  40. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
  41. žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
  42. žvekljáti, -ȃm, vb. impf. kauen, Z.
  43. žvekútati, -am, vb. impf. = žveketati, C., Z.
  44. žvelíncati, -am, vb. impf. kleinweise kauen und beißen, C.
  45. žvelíniti, -ı̑nim, vb. impf. = žvelincati, Hal.- C.
  46. žveljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam kauend essen, ungeschickt essen, C.; — 2) langweilig, saumselig etwas thun, C.
  47. žveljàv, -áva, adj. langsam beim Essen, C.
  48. žveljȃvəc, -vca, m. ein langsamer Esser, C.
  49. žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
  50. žvę́nčati, -ím, vb. impf. = zvenčati, klingen, Mur., C., Met.
  51. žvę́ngəlj, -glja, (-gəljna), m. der "Schwengel", Mur., C.; — der Eiszapfen, Mur., C.; — iz nem.
  52. žvènk, žvę́nka, m. der Klang, Mur., Cig., Jan.; ta denar nima pravega žvenka, Cig.
  53. žvę́nkati, -am, vb. impf. klingen, C.
  54. žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.- Kl.
  55. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
  56. žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
  57. žvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren.
  58. žvenkljȃnje, n. das Klingeln, das Geklingel; das Schellengeläute.
  59. žvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen.
  60. žvéplast, adj. schwefelicht.
  61. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
  62. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
  63. žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
  64. žveplę̑nast, adj. schwefelicht, Cig.
  65. žveplę̑nat, adj. schwefelig, schwefelreich, Cig., Jan.
  66. žvepleníca, f. das Schwefelhölzchen, Mur., Cig.
  67. žvepleníti, -ím, vb. impf. = žveplati, Cig.
  68. žveplę́nka, f. das Schwefelhölzchen.
  69. žveplenokísəł, -sela, (-sla), adj. schwefelsauer, Cig.
  70. žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.
  71. žveplíce, f. pl. das Schwefelbergwerk, C.
  72. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
  73. žvepljénje, n. die Schwefelung, Cig.
  74. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
  75. žveplobljúvən, -vna, adj. ž. ognjenik, der Schwefelkrater, Cig. (T.), Jes.
  76. žvéplov, adj. Schwefel-, Jan. (H.).
  77. žvéplovəc, -vca, m. das Sulfür, Jan. (H.).
  78. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
  79. žvingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen: otroci z zvončki žvingljajo, BlKr.- C.; — zwitschern, vzhŠt.- C.; ptice žvingljajo, Glas.
  80. žvı̑plja, f. die Klinke, Jan., Laško ( Št.)- Glas.
  81. žvı̑zd, m. = žvižg, C.
  82. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  83. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  84. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
  85. žvı̑žga, f. das Gepfeife, C., SlN.
  86. žvižgáč, m. der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig.
  87. žvížgalica, f. das Pfeifen, die Pfeiferei, Cig.
  88. žvižgȃłnica, f. die Pfeife: parna ž., die Dampfpfeife, DZ.
  89. žvižgálọ, n. die Pfeife: parno ž., die Dampfpfeife, Cig. (T.).
  90. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
  91. žvižgàv, -áva, adj. pfeifend: žvižgava raca = žvižgavka 2).
  92. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
  93. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
  94. žvı̑žgəc, -gəca, m. 1) der Pfiff, C.; — 2) ein saurer Wein, C.
  95. žvižgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = žvižgljati, C.
  96. žvı̑žglja, f. eine Art Ente, C.
  97. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
  98. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.
  99. žvížniti, žvı̑žnem, vb. pf. = žvižgniti, M.
  100. žvóknọ, n. das Ofenloch, Cig., Jan.; das Feuerloch, (tudi: žvoknọ̀) Valj. (Rad); — prim. žekno, žoltno.

   101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097 102.197 102.297 102.397


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA