Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (102.097-102.196)

  1. žlẹbína, f. die rinnenartige Vertiefung, Z.; — der Graben, Bes.- C.; po žlebinah kositi, Z.; — die Bergschlucht, C.
  2. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
  3. žlẹbkováti, -ȗjem, vb. impf. riefeln, cannelieren, Cig. (T.).
  4. žlẹ́bljenje, n. die Kehlung ( arch.), Cig. (T.).
  5. žlẹ̑bnat, adj. rinnenartig, Hal.- C.
  6. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Bilje (na Ipavi), Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
  7. žlẹbnják, m. 1) der Hohlziegel; — 2) der Kehlhammer, Cig.
  8. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
  9. žlẹdíca, f. das Glatteis, Z., Nov., Levst. (Podk.).
  10. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
  11. žlẹ̑dnat, adj. glatteisig: žlednato drevje, Rez.- C.
  12. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.
  13. žlẹ́kati, -am, vb. impf. lispeln, Meg.
  14. žlẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Lispler, Meg.; — 2) grober Kiessand, Fr.- C.
  15. žlẹ̑m, m. der Schleim, Z.; — iz nem.
  16. žlẹ́ma, f. 1) ein rotziges Frauenzimmer, C.; — 2) ein falscher Bruch im Tuche, Cig.
  17. žlẹ́mati, -am, vb. impf. ausschleimen, Cig.; čreva ž., C., Lašče- Levst. (Rok.), Gor.
  18. žlempáti, -ȃm, vb. impf. = žlampati, Cig., Gor.; vodo ž., Vod. (Izb. sp.).
  19. žlepáti, -ȃm, vb. impf. 1) = žlampati, žlempati: kri ž., Dalm.; — 2) žlę́pati, -am, ausschlagen: krava žlepa, Savinska dol.
  20. žlę̑pəc, -pca, m. die Maulschelle, Trst. (Let.).
  21. žlẹ́va, f. der Säufer, der Schlemmer, Jan., Dol.
  22. žlẹ́vati, -am, vb. impf. = žleviti 1), saufen, Dol.
  23. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
  24. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
  25. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
  26. žlẹzàt, -áta, adj. drüsig, Cig.
  27. žlẹ́zav, adj. drüsig, Jan.
  28. žlẹ́zda, f. = žleza 1), C.
  29. žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).
  30. žlẹ́zən, -zna, adj. Drüsen-, Cig., Jan.; žlẹ̑zni otok, die Drüsengeschwulst, Cig.
  31. žlẹ́zica, f. dem. žleza; das Drüschen, Mur., Cig., Jan.
  32. žlẹzovı̑t, adj. drüsenreich, drüsig, Cig. (T.).
  33. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
  34. žlíčast, adj. löffelförmig.
  35. žlíčən, -čna, adj. Löffel-.
  36. žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) ( mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
  37. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
  38. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  39. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
  40. žlı̑hta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
  41. žlǫ̑d, m. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, Cig., Met.; — 2) = drsa, die Waldriese, C.; — prim. žlot.
  42. žlompotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = žlapotati, Jan.
  43. žlopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = žloptati, C.
  44. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
  45. žlǫ̑t, m. die Dachrinne, Cig., Jan.; žlote in žlebe pregledati, C.; — prim. 1. žlota.
  46. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
  47. 2. žlǫ́ta, f. 1) das Unkraut, C.; — 2) das Gesindel, die Canaille, Cig., Jan., Nov., Bes., Let.; — prim. glota.
  48. žlǫ́tən, -tna, adj. žlotno žito, unreines Getreide, Z.
  49. žlǫ̑tnik, m. der Kehlsparren, V.-Cig.
  50. žmàh, žmáha, m. = okus (Geschmack); — prim. stvn. smac, Mik.
  51. žmȃłəc, -łca, m. zerlassenes und zum Gebrauch aufbewahrtes Schweinfett, (tudi: žmàłc, žmáłca) Dol., jvzhŠt.; — iz nem. Schmalz.
  52. žmáti, žmím, vb. impf. = mežati, Dol.- Cig., C., BlKr., jvzhŠt.
  53. žmę́ča, f. die Schwere, die Last, eine schwere Bürde, C., M., Danj.- C., vzhŠt., ogr.
  54. žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
  55. žmę́hək, -hka, adj. = žmeten, C., Mik.; (iz: žmetek, C.).
  56. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
  57. žmetáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, Hal.- C.
  58. žmę́tčiti, žmę̑tčim, vb. impf. beschweren, C.
  59. žmę̑tək, -tka, m. das Gewicht ( z. B. an der Uhr), ogr.- C.
  60. žmę́tək, -tka, adj. = žmeten, C.
  61. žmę́tən, -tna, adj. = težek, Cig., vzhŠt., Volk., Zora.
  62. žmẹ́ti, -ím, vb. impf. = mežati, Z.- Cig., C.
  63. žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.- Valj. (Rad).
  64. žmę́tnost, f. die Schwere, M., vzhŠt.
  65. žmíge, f. pl. = trepalnice, BlKr.- Let.
  66. žmı̑k, m. ein gepresster Ballen, C.
  67. žmíkanje, n. das Auspressen, Mur.; — das Ausringen (der Wäsche), Cig.
  68. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).
  69. žmíkəlj, -klja, m. 1) das Klümpchen, vzhŠt.- C.; — 2) = žmitek 2), der Quark, Jan.; — 3) das Bärenöhrlein, der Bärensanikel (primula auricula), Cig., Valj. (Rad); — die Fetthenne (sedum telephium), Cig., Jan.; = veliki ž., Medv. (Rok.).
  70. žmı̑tək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.- Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče- Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
  71. žmókəlj, -klja, m. 1) der Klumpen: ž. krvi, ein Klumpen geronnenen Blutes, Z.; — 2) der Bausch, Cig.; das Büschel, Cig.; ž. las, Mur.; — prim. žmukelj.
  72. žmokljìč, -íča, m. dem. žmokelj; das Bäuschchen, Cig., Valj. (Rad).
  73. žmúkəlj, -klja, m. 1) der Klumpen, Cig.; sesedena kri v žmukljih, Bes.; — 2) das Büschel, Cig.; ž. las, trave, C.; volno v žmukljih je treba razčesati, Polj.; — die Quaste, SlGor.- C.
  74. žmúkljast, adj. klumpig, knollig, Cig., C.
  75. žmúla, f. der Baumknorren, C.; ein bauchartiger Auswuchs an Buchenbäumen, Lašče- Erj. (Torb.); — der Wulst, Erj. (Som.); konji dobodo žmule, ki iz kopit rasto, Levst. (Podk.).
  76. žmúlast, adj. wulstig, Erj. (Som.).
  77. žmúlav, adj. voll Knorren, knorrig: ž. panj, Levst. (Beč.).
  78. žmȗlj, m. der Becher, das Trinkglas, Habd.- Mik., Ist.- Cig., Jan., C., Obrov ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. mužolj.
  79. žmúlja, f. das Waschbrett, Koborid- Erj. (Torb.).
  80. žmȗljəc, -ljca, m. dem. žmulj, Valj. (Rad).
  81. žmúljiti, -im, vb. impf. 1) mit den Händen drücken, pressen, quetschen, C., Z.; — 2) melken, C.
  82. žnábəlj, -blja, m. = ustnica; pl. žnablji, die Lippen; — iz nem. Schnabel.
  83. žnáblọ, n. = žnabel, Preš.
  84. žnə̀c, m., Mur., pogl. žnjec.
  85. žnjáč, m. der Schnitter, Habd.- Mik., vzhŠt.- C.
  86. žnjáča, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  87. žnjačíca, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  88. žnjáviti, -im, vb. impf. 1) = gnjaviti, würgen, vzhŠt.- Trst. (Let.), Hal.- C.; — 2) = tleti, C.; — 3) langsam, ohne Erfolg arbeiten: kaj tako žnjaviš? vzhŠt.- C.
  89. žnjə̀c, žnjə̀ca, m. der Schnitter, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik., Ščav.
  90. žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje- Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).
  91. žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. žnjek.
  92. žnjekínja, f. die Schnitterin, vzhŠt.- C.
  93. žnję̑təc, -tca, m. der Schnitter, Danj.- Mik.
  94. žnjíca, f. = ženjica, die Schnitterin, Mur., Cig.
  95. žnúbəlj, -blja, m., C., pogl. znubelj.
  96. žǫ́čiti, žǫ̑čim, vb. pf. = žokniti: ž. koga v oko, BlKr.
  97. 1. žǫ́ga, f. = šoja, Mik., SlGradec.
  98. 2. žọ̑ga, f. = žuga 2), C.
  99. 3. žǫ̑ga, f. ein weicher Spielball, Mur., Cig., Jan., Kr.; žogo biti, Kr.; — iz it. giuoco, das Spiel, Levst. (Rok.).
  100. žogalíšče, n. der Ballspielplatz, Cig.

   101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097 102.197 102.297 102.397  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA