r (101.897-101.996)

101897. žı̑łnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.
101898. žı̑łnica, f. die Aderhaut im Auge (choroidea), Erj. (Ž., Som.), Sen. (Fiz.), Žnid.
101899. žı̑łnik, m. 1) der Magenkrampf, die Darmwinde, C.; — 2) = žilna bula, der Aderkropf, Cig.; — 3) der Wegerich: moški ž. (plantago major), ženski ž. (p. minor), C.
101900. žı̑łnjak, m. 1) = žila 3), die Ruthe (eines männlichen größeren Thieres), C.; — 2) der Schlauch der Ruthe, Strp.; — 3) der Wegerich (plantago), Št.- Cig., Jan.
101901. žílọ, n. die Speise: žilo in pilo, Speise und Trank, ogr.- C.
101902. žilokòp, -kópa, m. der Ganggräber, Cig.
101903. žíloma, adv. gangweise ( mont.), Cig.
101904. žilopòk, -pǫ́ka, m. der Aderbruch, Cig.
101905. žilovı̑t, adj. 1) aderreich, aderig, Cig., Jan.; — 2) maserig, Cig.
101906. žı̑łstvọ, n. das Geäder, das Adersystem, Cig., Jan., Cig. (T.).
101907. žilúh, m. = pražilika (ocimum basilicum), C.
101908. žíma, f. 1) das einzelne Rosshaar; coll. das Rosshaar; — das Kameelhaar, Ravn.- C.; — 2) die Rosshaarschlinge: žima ptičem nastavljena, Cig.
101909. žímast, adj. rosshären.
101910. žímavica, f. = deska s pritrjenimi zankami iz žim v ptičjo lov, Cerkno ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
101911. žímen, m. das einzelne Rosshaar, Rez.- C.
101912. žímən, -mna, adj. Rosshaar-; rosshären, Jan.
101913. žímenje, n. coll. das Rosshaar, Rez.- C.
101914. žímica, f. dem. žima; 1) das Rosshärchen; — 2) die Krauseminze (mentha crispa), C.
101915. žı̑mnast, adj. = žimnat, Dict.
101916. žı̑mnat, adj. rosshären; žimnata ruta, das rosshärene Beutelsieb in den Mühlen, Cig.
101917. žı̑mnica, f. 1) die Rosshaarmatratze, Mur., Cig., Jan., nk., Dol., Podkrnci- Erj. (Torb.); gospoda spi na žimnicah, BlKr.; — 2) die Rosshaarschlinge, die Dohne, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) = žimavica, Valj. (Rad); — 4) ein Strick aus Rosshaar, M.; — 5) ein türkischer Rossschweif, C.
101918. žı̑mniški, adj. Matratzen-, Jan. (H.).
101919. žimovína, f. der Rosshärenzeug, Cig.
101920. žı̑ngati, -am, vb. impf. schellen, V.-Cig.
101921. žingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schellen, Z.
101922. žı̑nj, m. = misel, Celovška ok.; — iz nem. Sinn.
101923. žínja, f. = žima, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.- C. ( Vest.), BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
101924. žínjati, -am, vb. impf. = misliti, Celovška ok.; — prim. nem. sinnen.
101925. žı̑nje, n. der Leberbalsam (achillea ageratum), C.
101926. žínjica, f. dem. žinja, = žimica, Mur.; das einzelne Rossschweifhaar, ogr.- C.
101927. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
101928. žítce, n. dem. žito, Valj. (Rad).
101929. žítčəce, n. dem. žitce, Habd.- Valj. (Rad).
101930. žítək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, C.; die Lebensmittel, Erj. (Som.), Nov., Zora; = žito, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Leben, Meg., Mur., ogr.- Cig., Danj. (Posv. p.), nk.; za svojega žitka, bei Lebzeiten, ogr.- Mik.
101931. žı̑telj, m. der Einwohner, C., nk.; — hs.
101932. žítən, -tna, adj. 1) Getreide-: žı̑tnọ polje, žitna cena; — 2) getreidereich, Cig., Jan.; žitno leto, das Kornjahr, Cig.
101933. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
101934. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
101935. žítišče, n. das Getreidefeld nach der Ernte, Jan., Slom.
101936. žítje, n. = življenje, das Leben, nk.
101937. žı̑tnat, adj. = žiten 2), getreidereich: žitnato leto, das Kornjahr, V.-Cig.
101938. žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
101939. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
101940. žitníka, f. neko jabolko, Mur., C.
101941. žitnína, f. der Getreidezins, die Korngülte, Cig., Jan.
101942. žı̑tnjak, m. 1) der Kornkasten, Cig., Jan.; — 2) das Kornbrot, Mur.
101943. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
101944. žitokȗpəc, -pca, m. = žitar, Nov.
101945. žítovnat, adj. kornreich, Jan.
101946. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
101947. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
101948. živȃdən, -dna, adj. voll Ungeziefer, Čemšenik ( Gor.).
101949. živȃdina, f. = živad 1), Jan.
101950. živáhən, -hna, adj. lebhaft, regsam, munter, Cig., Jan., nk.; — hs.
101951. živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
101952. živák, m. eine lebende Wurzel des Weinstockes, Mur., Cig., Met.; živaki, bes. die obersten Seitenwurzeln, Cig.; die Saugwurzeln, Z.
101953. živȃł, -li, f. das Thier; domača, divja, morska, gozdna ž.; — tudi: coll. die Thiere, LjZv.; das Vieh: žival oklasti, Ravn. (Abc.).
101954. živȃłca, f. dem. žival; das Thierchen.
101955. živȃłd, f. = živalda, Dol.
101956. živȃłda, f. coll. = živad, die Thiere, das Vieh, Cig., Jan., Met., Dol.
101957. živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren ( bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
101958. živȃlica, f., pogl. živalca.
101959. živȃlji, adj. = živalski, Šol., Vrt.
101960. živȃłnat, adj. mit Thieren belebt, Cig.
101961. živalopı̑sje, n. die Zoographie, Jan. (H.).
101962. živaloslǫ̑vəc, -vca, m. der Zoolog, Jan.
101963. živaloslǫ́vən, -vna, adj. zoologisch, Jan.
101964. živaloslǫ̑vje, n. die Thierlehre, die Zoologie, Jan., C.
101965. živaloznȃnəc, -nca, m. der Zoolog, Cig., Jan.
101966. živaloznȃnstvọ, n. die Zoologie, Cig., Jan.
101967. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).
101968. živȃłstvọ, n. das Thierreich, die Thierwelt, die Fauna, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
101969. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
101970. žívčən, -čna, adj. Nerven-: žı̑včnọ vlakence, die Nervenfaser, živčni pletež, das Nervengeflecht, Cig. (T.).
101971. živčeník, m. die Nervenscheide (neurilemma), ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
101972. živčevína, f. die Nervensubstanz, Cig. (T.), Erj. (Z.).
101973. žívčevje, n. das Nervensystem, Cig. (T.), Erj. (Som.); ozlato ž., das Gangliennervensystem, drobovno ž., das Eingeweidenervensystem, Erj. (Som.).
101974. žı̑včnica, f. die Netzhaut des Auges (retina), Cig. (T.).
101975. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
101976. 2. živę̑, f. pl., vzhŠt.- C., pogl. želve, žolve (Scropheln).
101977. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
101978. živę́čən, -čna, adj. lebhaft, Guts.- Cig., Mur.
101979. žı̑vək, -vka, m. = živež, der Lebensunterhalt, Jan.
101980. žívəlj, -vlja, m. das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
101981. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
101982. živeníca, f., vzhŠt.- C., pogl. želvenica.
101983. živẹ̑nje, n. = življenje, das Leben, Dict., Krelj, Schönl., Kast., Jsvkr., Ben.- Kl., nekateri novejši pisatelji.
101984. živẹ́tən, -tna, adj. lebensfähig, Cig.
101985. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
101986. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
101987. živẹ́tnost, f. die Lebensfähigkeit, Cig.
101988. žı̑vež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
101989. žı̑vežən, -žna, adj. die Lebensmittel o. den Unterhalt betreffend; Proviant-: živežna komisija, Cig.
101990. žı̑vežnica, f. das Provianthaus, Cig.
101991. žı̑vežnik, m. der Nahrungsspender, Vod. (Izb. sp.).
101992. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
101993. živíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Ableger machen, Fr.- C.
101994. žı̑vičkən, -kna, adj. živ ž., leibhaft, GBrda.
101995. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
101996. živíłən, -łna, adj. nährend, nahrhaft, Mur., Cig.

   101.397 101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097 102.197 102.297  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani