r (101.597-101.696)

101597. žehčína, f. die Herbe, C.
101598. žę́hək, -hka, adj. von bitter brennendem, ranzigem Geschmack, C., Z.; žehko maslo, BlKr.; herbe, V.-Cig., C.
101599. žèht, žę́hta, m. der Dunst vom Weine im Fasse, Cig.; — prim. žehteti.
101600. žę̑hta, f. das Einweichen der Wäsche in Lauge, die Beuche (die "Sechtel"); danes imamo žehto; v žehto dejati.
101601. žę̑htanje, n. das Beuchen, das Sechteln.
101602. 1. žəhtáti, žəhtȃm, žáščem, vb. impf. = ščegetati: žehta, žašče me, es juckt mich, Mik.
101603. 2. žę̑htati, -am, vb. impf. in der Lauge beizen, beuchen, sechteln; — ( fig.) ž. ga, gehörig zechen; — prim. žehtar in nem. sechteln.
101604. žehtẹ̑łnica, f. die Maiblume (taraxacum officinale), Rihenberk- Erj. (Torb.); (štẹ̑łnica, Koborid).
101605. žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče- Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften ( v. Wein), Cig.; — ( fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.
101606. žę̑htnica, f. 1) = žehtnik, Cig., Kras, Poh.; — 2) das Sechtelwasser, Z., Štrek.
101607. žę̑htnik, m. = žehtnjak, Mur., Cig., Jan.
101608. žę̑htnjak, m. das Sechtelfass, der Sechtelzuber.
101609. žę̑j, m. = žeja: od žeja umreti, ogr.- Valj. (Rad).
101610. žę́ja, f. der Durst; huda ž.; pekoča, žgoča ž., brennender Durst, Cig., Jan.; na žejo piti; žejo si ugasiti, potolažiti.
101611. žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.- Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
101612. žę́jav, adj. dursterregend: žejava jed, C.
101613. žę̑javəc, -vca, m. der Durstige, Mur., C.; ž. hrepeni po mrzli vodi, Ravn.- Valj. (Rad).
101614. žę́jən, -jna, adj. durstig; ž. sem; žejnega človeka napojiti; krvi ž., blutdürstig, Cig.
101615. žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
101616. žę̑ł, -ı̑, f. die Getreideernte, der Schnitt, Mur., Met., Mik., Valj. (Rad).
101617. žéłce, n. dem. želo; ein kleiner Stachel, Cig.
101618. žȇłč, -ı̑, f. = žolč, Levst. (Zb. sp.).
101619. žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora- DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora- DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.
101620. žę́łčnost, f. die Begier, Jan. (H.).
101621. želẹ́łən, -łna, adj. želẹ̑łni naklon, der Optativ ( gramm.), Jan.
101622. želẹ̑łnik, m. der Optativ ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
101623. žéłən, -łna, adj., Cig., Krelj, pogl. željen.
101624. želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
101625. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
101626. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
101627. želẹ́zce, n. ein kleiner eiserner Gegenstand ( z. B. die Achse der Spule, die Lanzenspitze, C.); ein Stückchen Eisen, M.
101628. želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — ( pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
101629. želẹzı̑t, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).
101630. želẹ̑zje, n. coll. eiserne Gegenstände; Eisenstücke; die eisernen Bestandtheile ( z. B. beim Wagen); — eiserne Fesseln; v železje koga dejati; v železju mora delati, Mur.
101631. želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.
101632. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
101633. želẹ̑zničən, -čna, adj. Eisenbahn-; železnična postaja.
101634. želẹ̑znik, m. 1) der Kürassier, Mur., SlGor.- C.; — 2) der Eisenbruch, das Eisenbergwerk, Cig., Jan.; — 3) die Zecke, V.-Cig.; — 4) der Steinsame (lithospermum), C.; — 5) = železnjak, der Eisenstein: glinasti ž., der Thoneisenstein, Cig.
101635. želẹznína, f. etwas aus Eisen Gemachtes, ein eisernes Geräth: prinesi mi kako železnino! jvzhŠt.; — coll. Eisenwaren, Eisenzeug; železnino prodajati.
101636. želẹznı̑nski, adj. Eisenwaren-, Jan. (H.).
101637. želẹ̑zniški, adj. Eisenbahn-.
101638. želẹ̑zništvọ, n. das Eisenbahnwesen, C.
101639. želẹznják, m. der Brauneisenstein, Cig., Jan.
101640. želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
101641. želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.- C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.- C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
101642. želẹzokǫ́vən, -vna, adj. železokovna tovarna, die Schmiedeisenfabrik, LjZv.
101643. želẹzolìj, -líja, m. = železolijec, Cig.
101644. želẹzolı̑jəc, -jca, m. der Eisengießer, Jan.
101645. želẹzolı̑vəc, -vca, m. der Eisengießer, Jan. (H.).
101646. želẹzolı̑vnica, f. die Eisengießerei (Anstalt), Cig.
101647. želẹ́zovəc, -vca, m. der Eisenstein, Cig., Jan., Cig. (T.); rjavi ž., der Brauneisenstein, glinovnati (rusi, rjavi) ž., der Thoneisenstein, luskavi ž., der Eisenglimmer, Erj. (Min.); zeleni ž., der Grüneisenstein, Cig. (T.); magnetni ž., der Magneteisenstein, Cig. (T.).
101648. želẹzovína, f. = železnina, Jan.
101649. želẹzovı̑t, adj. eisenhältig, C.
101650. želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.- Cig. (T.).
101651. žélič, m. mozol na obrazu, das Hitzbläschen, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
101652. žę́ličən, -čna, adj. = želčen 1), Mur.
101653. žę́lik, adj. indecl. = želčen 1), Jarn.; nisem ž. vina, Kor.- M.; ( nam. želək?).
101654. žélik-žéna, f., Mur., pogl. žalik-žena.
101655. žèlj, žélja, m. = iz vej pletena košarica s povrazom, Koborid- Erj. (Torb.); — iz furl., Štrek. (Arch.).
101656. žélja, f. der Wunsch, das Verlangen; to je moja srčna ž., das ist mein Herzenswunsch; daj mi za željo kruha (= nur soviel, um das Verlangen zu stillen, ein wenig), Z.; črešenj bo le za željo (= malo), Prim.; v želji je kaj, es ist vielbegehrt (= selten), C.; želja mi pride, želja me obide, es ergreift mich das Verlangen; želja me je minila, die Lust ist mir vergangen; želja me je po čem, mich verlangt nach etwas, V.-Cig.; želje mi gredo, ich habe Verlangen, C.
101657. željȃn, -ljnà, adj. = željen.
101658. žę́ljati, -am, vb. impf. = žoljati, Malhinje- Erj. (Torb.).
101659. žę́ljčən, -čna, adj., Cig., Jan., pogl. želčen.
101660. žélje, n. = želja, das Verlangen, Jarn., Mur.; od velikega želja, Jsvkr.
101661. žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
101662. žéljič, m. dem. želj, Tolm.
101663. žéljnost, f. die Begierde, Guts., Cig.
101664. žę̑łka, f. die Schnitterin, Kras- Erj. (Torb.), Mik.; (žę̑vka?).
101665. žéłna, f. = žolna, Cig., Jan.; želna drdra, čas bo bob sejati, Burg. (Rok.).
101666. žélọ, n. der Stachel ( z. B. der Bienen).
101667. žélod, -ǫ́da, m. 1) die Eichel; okrogli ž., die Harzeichel, Cig.; podolgasti ž., die Dachseichel, Cig.; — coll. Eicheln: letos je malo želoda; svinje z želodom pitati; — die Eichel (im Kartenspiel), Cig., Jan.; — 2) želǫ́d = hrast, Plužna- Erj. (Torb.).
101668. želǫ́dast, adj. eichelförmig, Cig., Jan.
101669. želǫ̑dčək, -čka, m. dem. želodec; ein kleiner Magen; — das Kalbslab, Cig.
101670. želǫ̑dčən, -čna, adj. Magen-; želodčne bolezni; gastrisch, Jan.
101671. želǫ̑dčevka, f. eine Art Lysimachie (lysimachia), SlGor.- C.
101672. želǫ̑dčič, m. der Vormagen ( zool.), Cig. (T.).
101673. 1. želǫ̑dəc, -dca, m. der Magen; ž. si pokvariti; dober ž. imeti.
101674. 2. želǫ̑dəc, -dca, m. die eicheltragende Eiche ( opp. cer), Fr.- C.
101675. želǫ̑dəčən, -čna, adj. = želodčen, Cig. (T.).
101676. želǫ̑dəčnik, m. der Magensack, Cig. (T.).
101677. 1. želǫ̑dək, -dka, m. = želodec, Valj. (Rad).
101678. 2. želǫ̑dək, -dka, m. dem. želod; eine kleine Eichel, Z.; = čeljustni ž., die Backendrüse, Cig.
101679. želǫ́dən, -dna, adj. = želodov, Cig.; želǫ̑dna paša, piča, die Eichelmast, Cig.
101680. želǫ́dina, f. neka trta, M., Z., Dol.- Erj. (Torb.).
101681. želǫ̑dnjak, m. = hrast, ki želod rodi, C.
101682. želǫ́dov, adj. Eichel-; želodova kapica, der Eichelkelch, Cig., Jan.; želodova paša, die Eichelmast, Jan.; — Eichel- (im Kartenspiel): ž. kralj, želodova desetica, der Eichelkönig, der Eichelzehner, Cig.
101683. želǫ́dovina, f. die Eichelmast, Cig.
101684. želováti, -ȗjem, vb. impf. begehren, sich sehnen, Trub., Krelj- M.
101685. žèłt, žę́łta, adj. = žolt, Cig., Jan., Navr. (Let.).
101686. žę́łtav, adj. = žaltav, Mur., Jan.
101687. žèłtnọ, n. = žekno, das Flugloch am Bienenstock, Cig.
101688. žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.- Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
101689. žę̑łvast, adj. 1) schildkrötenartig, Cig.; — 2) scrophulös, Z.
101690. žełveníca, f. der Waldmeister (asperula odorata), vzhŠt.- C.
101691. žę̑łvin, adj. 1) = želvji, Schildkröten-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) želvina trava, eine gegen Scropheln (želve) heilkräftige Pflanze: der Wasserwegerich (der Froschlöffel) (alisma plantago), Mur.
101692. žełvína, f. die Schildkrötenschale, Cig., Jan.
101693. žę̑łvji, adj. Schildkröten-, Cig.; želvja črepina, SlN.
101694. žełvovína, f. 1) das Schildkrötenfleisch, Erj.- C.; — 2) die Schildkrötenschale, das Schildplatt, Cig. (T.), DZ., C.
101695. žę̑ma, f. die Presse, V.-Cig.
101696. žemə̀k, -mkà, m. = usirjena tvarina, katera se v sirove hlebčke ožema, Notr.

   101.097 101.197 101.297 101.397 101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani