r (101.197-101.296)

101197. zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.- Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.- Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
101198. zvavčı̑n, m. = zovčin, Danj.- Mik.
101199. zvȃvəc, -vca, m. der Rufer, Jan. (H.).
101200. zvȃžati, -am, vb. impf. ad zvoziti; zusammenfahren ( trans.), zusammenführen, C.
101201. zvę́čati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Mik.
101202. zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.
101203. zvẹdàv, -áva, adj. neugierig, Jan., nk.; zvedavi kmetje, Jurč.; — forschsüchtig, Cig.
101204. zvẹdávast, adj. forschsüchtig, Cig.
101205. zvẹdávati, -am, vb. impf. nachforschen, erforschen, Mur., Cig.
101206. zvẹdávost, f. die Neugierde, Cig., Jan., Jurč.; — die Forschsucht, Cig., Jan.; die Wissbegierde, Jan., Cig. (T.).
101207. zvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Levst. (Nauk).
101208. zvẹ́dčən, -čna, adj. neugierig, Cig.
101209. zvẹ́dčnost, f. die Neugierde, Cig.
101210. zvẹ́dəčən, -čna, adj. = zvedčen, DSv.
101211. zvẹ̑dək, -dka, m. = kar kdo zve: povedati svoje zvedke, Jurč.
101212. 1. zvẹ́dən, -dna, adj. neugierig, V.-Cig.
101213. 2. zvédən, -dna, adj. gangbar: to blago ni zvedno, (izvedno) V.-Cig.
101214. 1. zvẹ́dẹnje, n. das Erfahren; na z., um zu erfahren, Mur.
101215. 2. zvedénje, n. die Anbringung (der Ware), Cig.
101216. zvẹ́dẹti, zvẹ́m, vb. pf. in Erfahrung bringen, erfahren; nekaj novega z.; z. resnico; — z. se, kundbar werden, aus Licht kommen; vse se zve.
101217. zvẹdljìv, -íva, adj. neugierig, Mur., Cig., C.; v njo se zvedljivo upro vse oči, LjZv.; vsa zvedljiva, voll Neugierde, LjZv.
101218. zvẹdljı̑vəc, -vca, m. der Neugierige, C.
101219. zvẹdljı̑vka, f. die Neugierige, C.
101220. zvẹdljívost, f. die Neugierde, Mur., Cig., Nov., C., LjZv.; — die Wissbegierde, Cig. (T.).
101221. zvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = zveniti, verwelken, Cig., Jan., Šol., M.
101222. 1. zvẹ́dnost, f. die Neugierde, V.-Cig.
101223. 2. zvédnost, f. die Gangbarkeit (einer Ware), (izvednost) V.-Cig.
101224. zvẹ̑doma, adv. mit Wissen, C.
101225. zvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad zvedeti.
101226. zvèk, zvę́ka, m. der Klang, M., C.; der Schall, C.
101227. zvę́kati, -am, vb. impf. klingen, Jarn.
101228. zvekèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
101229. zveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen, klirren, Z.
101230. zvę́kniti, zvę̑knem, vb. pf. erklingen, erschallen, Mur., C., Mik.
101231. zvę̑kšati, -am, vb. pf. vergrößern, Mur., Cig.
101232. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
101233. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
101234. zveličáłən, -łna, adj. beseligend, heilbringend, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
101235. zveličálọ, n. das Heilsmittel, Cig., Jan.; — ( nam. vzv-).
101236. zvelı̑čanje, n. die Beseligung, die Seligkeit, das Heil; večno z., die ewige Seligkeit; — ( nam. vzv-).
101237. zveličȃnski, adj. beseligend, Mur.; heilbringend, M.; z. nauk, die Heilslehre, Z.; — ( nam. vzv-).
101238. zveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C., Mik.; — ( nam. vzv-).
101239. zvelı̑čati, -am, vb. pf. seligmachen; duše pobožnih bodo zveličane; zveličan, selig, in den Himmel aufgenommen; z. se, selig werden (= in den Himmel kommen), Cig.; — ( nam. vzv-).
101240. zveličénje, n. = zveličanje, C., kajk.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
101241. zveličeváłən, -łna, adj. seligmachend, Cig., Jan., nk.; — ( nam. vzv-).
101242. zveličevȃnje, n. das Seligmachen; — ( nam. vzv-).
101243. zveličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zveličati; — ( nam. vzv-).
101244. zveličı̑telj, m. = zveličar, ogr.- Let.; — ( nam. vzv-).
101245. zveličı̑teljən, -ljna, adj. heilbringend, ogr.- C.; — ( nam. vzv-).
101246. zveličljìv, -íva, adj. seligmachend, Jan. (H.).
101247. zvę́nčati, -ím, vb. impf. klingen, tönen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi zvenči, es klingt mir in den Ohren, C., Z.; še zdaj mi zvenči po klofuti, Dol.; Zlata okova mi zvenči, Npes.-K.; okna so zvenčala, LjZv.
101248. zvenę́čən, -čna, adj. tönend: zvenę̑čni kamen = zvenečnik, Cig. (T.).
101249. zvenę̑čnik, m. der Phonolith ( min.), Cig. (T.).
101250. 1. zvenẹ́ti, -ím, vb. impf. tönen, klingen; porcelan zveni, Erj. (Min.).
101251. 2. zvenẹ́ti, -ím, vb. pf., Cig., C., nam. zveniti.
101252. zvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken; zvenjen, Cig., Jan., pogl. vel.
101253. zvènk, zvę́nka, m. der Klang, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. žvenk.
101254. zvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, M., C.
101255. zvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren, M., Z.
101256. zvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, M., Z., Burg.
101257. zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
101258. zvenúlja, f. die Stimmgabel, C.
101259. zveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; nobena reč jih ne more zveseliti, Dalm.; vino zveseli srce človeku, Met.; — ( nam. vzv-).
101260. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
101261. zvẹ̑st, adj. 1) treu, getreulich; z. biti komu; zvesto služiti koga; zvesto opraviti vse po naročilu; zvesto Bogu služiti; na zveste roke dano, fidei commissum, auf Treue und Glauben gegeben, Dict.- Mik., Svet. (Rok.); — 2) zvesto poslušati, moliti, mit gesammeltem Geiste, aufmerksam, andächtig zuhören, beten; zvesto gledati, aufmerksam zusehen; zvesto delati, alle Gedanken bei der Arbeit haben.
101262. zvẹ́stən, -stna, adj. 1) = zvest 1), Mur.; — 2) z. si biti, sich bewusst sein, C., nk.
101263. zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.- M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.).
101264. zvẹ̑stnik, m. ein treuer Anhänger, Burg. (Rok.).
101265. zvẹstnọ̀, n. eine Gebür bei der Aufnahme in den Gemeindeverband, vzhŠt.
101266. zvẹstóba, f. die Treue.
101267. zvẹstóbən, -bna, adj. = zvest 1), Guts.- Cig., Mur., Jan.
101268. zvẹstomı̑səłn, -səłna, adj. treugesinnt, Jan.
101269. zvẹstọ̑st, f. die Treue.
101270. zvəščẹ̀ł, -ẹ̑la, adj., Met., pogl. zviščel pod: zviščeti.
101271. zvẹ́ščina, f. die Treue, Meg., Jan., Trub., Dalm.
101272. zvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. aufwehen, aufwirbeln, Cig.; — ( nam. vzv-).
101273. zvę̑z, -ı̑, f. 1) die Verbindung, Cig.; — 2) ein gekrümmter Haken in der Baukunst, der Anker, Cig.; — 3) der Mittelstrich, V.-Cig.
101274. zvę̑za, f. 1) die Verbindung; — 2) das Band; die Fessel: zveze na njegovih rokah so se raztrgale, Dalm.; zveze raztrgati, Jap. (Sv. p.); — 3) die von Personen geschlossene Verbindung, das Bündnis, Cig., Jan., nk.; z. za boj in odboj, bojna in odbojna z., das Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); der Bund, die Föderation, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.; ( prim. zaveza); — z. s kom, das Verhältnis mit jemandem, C.; — der Zusammenhang, der Connex, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. misli, namenov, vzrokov, Cig.; v zvezi biti, in Zusammenhang stehen, verknüpft sein, Cig., nk.
101275. zvę́zanje, n. die Handlung des Verbindens; — = poroka, C.
101276. zvę́zanki, m. pl. die Bundschuhe, Kremp.- C.
101277. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
101278. zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
101279. zvezȃva, f. das Band, Trub.
101280. zvę́zavica, f. die Gicht, C., Z.
101281. zvę̑zčək, -čka, m. dem. zvezek; das Paketchen, Cig.; — das Bändchen, das Heft, Cig., nk.
101282. zvẹ́zda, f. 1) der Stern; jutrna, večerna z.; severna z., der Polarstern, Cig.; lasata z. = repatica, Meg.- Dict.; zvezde svetijo, die Sterne leuchten; zvezda se je utrnila, es fiel eine Lichtschnuppe; (= se je potočila, Jan.); — v zvezde kovati koga, jemanden bis zu den Sternen erheben, Cig., nk.; ( hs.); — eine Blässe an der Stirn einer Kuh, Cig.; — Name einer mit einer Blässe an der Stirn gezeichneten Kuh, Cig.; — kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.); — 2) der Augenstern, Dol.- Z., C.; — 3) das Fettauge auf der Brühe, C.; — 4) morska z., der Seestern (asterias), C., Erj. (Ž.).
101283. zvẹ́zdast, adj. sternförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
101284. zvẹzdáš, m. die rundsternige Sternkoralle (astraea rotulosa), Erj. (Ž.).
101285. zvẹzdàt, -áta, adj. gestirnt; zvezdato nebo.
101286. zvẹ́zdən, -dna, adj. Sternen-, sideral, siderisch, Cig. (T.); zvezdna pot, svetloba, Cig.
101287. zvẹ́zdica, f. dem. zvezda; 1) das Sternchen; — (als Zeichen im Buch): z. zvezdico zaznamenovati; — 2) das Spornrädchen, C.; — 3) očesna z., der Augenstern, Cig.; — 4) der Fettropfen auf der Brühe, vzhŠt.- C. ( Let.); — 5) das Marienblümchen (bellis), C.
101288. zvẹ́zdičje, n. coll. die Asteroiden, Cig.
101289. zvẹzdíšče, n. der Sternenhimmel, Jarn., Mur.; — das Gestirn, Meg.
101290. zvẹ̑zdje, n. 1) das Sternensystem, Cig. (T.); — 2) = ozvezdje, das Sternbild, das Gestirn, Mur., Jan.
101291. zvẹ̑zdnat, adj. 1) gestirnt, voll Sterne; zvezdnato nebo; — 2) voll Fettaugen: zvezdnata juha, C.
101292. zvẹ̑zdnica, f. das Sternkraut (aster), Jan., C.; navadna z., die Sternmiere oder der Hühnerdarm (stellaria media), Tuš. (R.); — das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Avče- Erj. (Torb.).
101293. zvẹzdocvẹ̑tka, f. zvezdocvetke, Sternblumen (dialypetalae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
101294. zvẹzdočȃstje, n. der Gestirndienst, Cig., Jan., Cig. (T.).
101295. zvẹzdočȃstnik, m. der Gestirnanbeter, Cig.
101296. zvẹzdoglȃvka, f. die Knopfblume (knautia), C.

   100.697 100.797 100.897 100.997 101.097 101.197 101.297 101.397 101.497 101.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani