r (101-200)

101. računovína, f. die Rechnungstaxe, Cig., Jan.
102. računovǫ̑dba, f. die Rechnungsführung, Jan.
103. računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
104. računovǫ́dja, m. = računovodec, Jan., nk.
105. računovǫ̑dnik, m. = računovodec, Cig.
106. računovǫ̑dstvọ, n. die Rechnungsführung, Cig., DZ.
107. računoznȃnstvọ, n. die Rechenkunst, Cig.
108. račȗnski, adj. Rechnungs-, Rechen-.
109. račȗnstvọ, n. das Rechnungswesen, Cig., Jan., DZ.; das Rechnungsfach, Cig., Jan.; — die Rechenkunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
110. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
111. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
112. rádẹ, adv. gern, Rez.- C.
113. rȃdi, praep. = zaradi, nk.; — hs.
114. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
115. rādij, m. polumer, der Radius.
116. radikāl, m. korenika, das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.).
117. radikāləc, -lca, m. der Radicale, Jan., nk.
118. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
119. radikalīzəm, -zma, m. der Radicalismus.
120. radikānd, m. der Radicand ( math.), Cig. (T.).
121. radı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) (o)strgati, radieren, Cig.
122. radodárən, -rna, adj. freigebig.
123. radodárnost, f. die Freigebigkeit.
124. radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.
125. radodávən, -vna, adj. freigebig, Dict., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
126. radodávnost, f. die Freigebigkeit, Jan., Z.
127. radodẹljìv, -íva, adj. freigebig; radodeljiva ("radeliva") dobrota božja, Bas.
128. radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
129. radoglèd, -glę́da, adj. schaulustig, Jan., Cig. (T.); radoglede oči, Str.
130. radoglę́dən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan.; radogledno ljudstvo, SlN.
131. radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
132. radogovǫ́rən, -rna, adj. redselig, Jan.
133. radohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, C.
134. radojẹ́dən, -dna, adj. gerne essend o. fressend, C.
135. radojẹ́dnost, f. die Esslust, die Fresslust, C.
136. radoję́mən, -mna, adj. gerne nehmend: radodaren sem bil: jaz radodaren, oni radojemni, Zv.
137. radokúpən, -pna, adj. kauflustig, Jan. (H.).
138. radoláčən, -čna, adj. oft hungrig, Zv.
139. radopẹ́vən, -vna, adj. gesangliebend, Jan.; gesanglustig, DSv.
140. radopẹ́vnost, f. die Gesangliebe, Jan.
141. radopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig., Jan.
142. radopísnost, f. die Schreibseligkeit, Cig.
143. radosẹ́ja, f. = redoseja, Dol., jvzhŠt.
144. radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
145. radoslúšnost, f. die Folgsamkeit, Jan.
146. radosprávən, -vna, adj. kdor rad spravlja: skop in r., Jurč.
147. radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
148. radọ̑stən, -tna, adj. Wonne-, fröhlich, freudig, Mur., Cig., Jan., nk.; — nav. rádosten.
149. radostljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur.; freudenvoll: r. sijaj, SlN.
150. radostljívost, f. die Erfreulichkeit, Mur.
151. radostǫ́rən, -rna, adj. dienstfertig, Jan.
152. radošáłən, -łna, adj. scherzliebend, Jan.
153. radošča, f. = radost, ogr.- C.
154. radoúčnost, f. die Lernbegierde: die Wissbegierde, Levst. (Zb. sp.).
155. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
156. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
157. radovánka, f. das Freudenlied, Let., Nov.
158. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.- Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
159. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
160. radovẹ́dčən, -čna, adj. = radoveden, Mur., Cig.
161. radovẹ́dən, -dna, adj. neugierig, Cig., Jan., M., nk.; — wissbegierig, Mur., Jan., ogr.- M.
162. radovẹ̑dnež, m. der Neugierige, Cig., C., nk.
163. radovẹ̑dnica, f. die Neugierige, C., nk.
164. radovẹ́dnost, f. die Neugierde, Cig., Jan., nk.; r. ga lomi, grudi, die Neugierde plagt ihn, Jan.
165. radovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Cig., Jan., Zora; radoverne ljudi varati, Jurč.
166. radovę́rnost, f. die Leichtgläubigkeit, Cig.
167. radovídən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan., Burg. (Rok.).
168. radovídnost, f. die Schaulust, Jan.
169. radovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Freiwillige, der Volontär, Guts.- Cig.
170. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
171. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
172. radovǫ́ljnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
173. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
174. radožívost, f. die Lebenslust, Cv.
175. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
176. rága, f., SlGor.- C., pogl. 1. rega.
177. rágar, -rja, m. = rangar, Gor.- Cig., Frey. (F.).
178. rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
179. rágica, f., C., pogl. 1. regica.
180. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
181. rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
182. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
183. ragljálọ, n. die Plaudertasche, Jan.
184. ragljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = regljati, quaken, Mur., Cig., Jan., Gor.; — 2) mit der Ratsche ratschen, Gor.; — 3) schwatzen, plappern; babe vedno ragljajo, Gor.
185. ragljàv, -áva, adj. quakend, Jan.; — geschwätzig, Jan.
186. ragotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = ragljati 1), Mur.
187. ragúša, f. der Lärm, C.
188. ragúšati, -am, vb. impf. lärmen, Z.
189. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
190. ráha, f. die Stange, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Rahe.
191. ráhək, -hka, adj. abgeschmackt, fad, Cig.; tudi: rahȃk, Cig.
192. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
193. rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
194. ráhlica, f. 1) lockere Erde, Cig., Jan., M.; — 2) der Wollkamm, Mur., V.-Cig.
195. rahlína, f. die Lockerheit, Jan.
196. rahlíti, * -ı̑m, vb. impf. lockern, Cig., Jan.
197. rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
198. rahlóba, f. = rahlost, C.
199. rahločútən, -tna, adj. zartfühlend, Cig., Jan., nk.
200. rahločȗtje, n. das Zartgefühl, Jan., nk.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani