Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (100.797-100.896)

  1. zmẹ́šati, -am, vb. pf. 1) zusammenmischen, vermischen, mischen; vino z vodo, pšenico z ržjo z.; — 2) verwirren, in Unordnung bringen; prejo z.; vse mi je zmešal otrok; zmešano govorjenje, verworrenes Gerede; — z. koga, jemanden verwirrt machen, aus der Fassung bringen; to ga je zmešalo; ves zmešan je bil; glavo komu z., jemandem den Kopf verdrehen, Cig.; zmešalo se mu je (v glavi, v možganih), pamet se mu je zmešala, er ist närrisch geworden, er hat den Verstand verloren.
  2. zmẹšȃva, f. die Verwirrung, C.
  3. zmẹ̑šək, -ška, m. der Mörtel, Danj.- C.
  4. zmešẹ̑vka, f. neka hruška (zmeščẹ̑łka?), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  5. zmẹ̑šnja, f. = zmešnjava, Cig., C.
  6. zmẹšnjȃva, f. 1) die Verwirrung, die Confusion, der Wirrwarr; zmešnjavo delati, Verwirrung anrichten; — 2) ein confuser Mensch, der Wirrkopf; ti si prava z.!
  7. zmẹšnjȃvəc, -vca, m. der Verwirrer, Ravn.- Valj. (Rad).
  8. 1. zmèt, -mę́ta, m. kar se zmeče: die Collecte (bei Hochzeiten), Kor.- Jarn. (Rok.).
  9. 2. zmèt, -méta, m. strupeni z. = strupena kača, Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.); — prim. zmije (?).
  10. zmę̑t, -ı̑, f. die elastische Feder, die Springfeder, Cig., Jan., C., Rib.- M., Mik., DZ., nk., Polj.; ura na zmeti ("zmedi", Spiralfedern) bije, Ravn.- C.; zavita z., die Spiralfeder, Vrt.; tehtnica na z., die Federwage, DZ.; — prim. vzmet f.
  11. zmę̑ta, f. 1) die Verwirrung: nikder na svetu nema tolike zmete in take zmesi, kakršna je v slovanskem bajeslovju, Levst. ( LjZv.); ( nav. zmeda); — 2) die Verirrung, der Fehler, Gor.- DSv.
  12. 1. zmẹ́tanje, n. das Herabfegen, ogr.- Valj. (Rad).
  13. 2. zmẹ́tanje, n. das Zusammenfegen.
  14. zmetánki, m. pl. = cmoki iz pšenične moke, KrGora.
  15. 1. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 1. zmesti; herabfegen, wegkehren: prah z. s polic.
  16. 2. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 2. zmesti; zusammenfegen; smeti na kupe z.
  17. 3. zmę́tati, -am, vb. impf. ad 3. zmesti, verwirren, Cig.
  18. 4. zmétati, zmę́čem, I. vb. pf. das Herabwerfen, Wegwerfen, Hinwerfen beendigen: vse seno smo z voza zmetali; kamenje s travnikov na cesto z.; oblačila s sebe z., Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 4. zmétati, (zmečem) I., Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  19. 5. zmétati, zmę́čem, I. vb. pf. zusammenwerfen; vse na en kup z.; vse je zmetano, es liegt alles über einem Haufen, Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 5. zmetati (-mečem) I.; zusammenwerfen, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  20. 6. zmétati, -mę́čem, I. vb. pf. in die Höhe werfen, Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad 6. zmetati (-mečem) I.; — ( nam. vzm-).
  21. zmetávati, -am, vb. impf. ad 4., 5., 6. zmetati (-mečem) I.; herab-, hinwerfen; — zusammenwerfen; — hinaufwerfen.
  22. zmę̑tək, -tka, m. die Butter, Cig., C.
  23. zmę̑tenəc, -nca, m. 1) der Irrkopf, Cig.; — 2) die Butter, (-denec), Cig.
  24. zmeteníca, f. die Rührmilch, Guts., Jarn.
  25. zmetenína, f. der Wirrwarr, Cig.
  26. zmę̑tenka, f. ein verwirrtes Weib, Valj. (Rad).
  27. zmę̑tenost, f. die Verwirrtheit, die Confusion, Cig. (T.); — die Verrücktheit, Jan., Cig. (T.).
  28. zmetežíti, -ím, vb. pf. trüben: vodo z., Cig.
  29. zmę́ti, zmánem, vb. pf. zerreiben, zermalmen; zmeta opeka, das Ziegelmehl, Cig.; zmeta slama, das Ruttstroh, Cig.
  30. 1. zmetíca, f. 1) dem. zmet f., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Schlange: strupena z. (v zagovoru), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  31. 2. zmę̑tica, f. die Wirrnis: zmetice, Wirren, kajk.- Valj. (Rad).
  32. 1. zmę̑tki, m. pl. die Rührmilch, die Buttermilch, Guts., Mur., Mik., Valj. (Rad), Savinska dol., vzhŠt.
  33. 2. zmę̑tki, m. pl. das Abgekehrte, die Überkehr ( z. B. beim gedroschenen Getreide), Cig.
  34. zmę̑tnica, f. das Federhaus ( z. B. in den Uhren), Cig.; — ( nam. vzm-).
  35. zmę̑tnja, f. = zmotnja, kajk.- Valj. (Rad).
  36. zmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad 4., 5., 6. zmetati (zmečem) I., Cig.
  37. zmẹzgáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen, zertreten: dobro zmezgana glina, gut durchkneteter Thon, Kast.
  38. zmẹ́ziti, -im, vb. pf. aufrütteln, Cig.; erschüttern, C.; — regen: trepetal bo, če zmezi le nogo, Glas.; z. se, sich regen, zücken, Cig.; ne z. se, kein Glied rühren, Cig.; — ( nam. vzm-).
  39. zmẹ́žiti, -im, vb. pf. (Saaten, Gras) vertreten, SlGor.- C.
  40. zmežljáti, -ȃm, vb. pf. verfitzen, verknüpfen, verwirren: prejo, niti z., Cig., C., M.; — prim. meželj.
  41. zmígniti, -mı̑gnem, vb. pf. zucken: s pleči, z ramo z., Cig.; — ( nam. vzm-).
  42. zmigováti, -ȗjem, vb. impf. ad zmigniti, Z.; — ( nam. vzm-).
  43. zmı̑j, m. der Lindwurm, Mur., Cig., Jan., C.; Po jezeru plava huda zver, Pa je z imenom hudi zmij, Npes.-K.; — ( die Viper, Valj. [Rad]).
  44. zmíja, f. die Schlange, Cig., Jan., C.; der Drache, C.; der Lindwurm, BlKr.- M.; das Sternbild der Schlange, Cig. (T.); — stsl., hs.
  45. zmiják, m. die Haferwurz (scorzonera), Medv. (Rok.).
  46. zmíje, -eta, n. ( m.?) der Drache, C.; ( prim. "zmiet", der Drache, Boh.).
  47. zmiječȃstje, n. die Schlangenverehrung, Cig.
  48. zmijeglàv, -gláva, adj. drachenköpfig, C.
  49. zmijenǫ̑səc, -sca, m. der Schlangenträger ( astr.), Cig. (T.).
  50. zmı̑jnica, f. die griechische Landschildkröte (testudo graeca), Erj. (Ž.), Čres- Erj. (Torb.); ( hs.).
  51. zmìk, -míka, m. die Entwendung, Cig.
  52. zmíkanje, n. das Wegrücken; — das Entwenden.
  53. zmikástiti, -ȃstim, vb. pf. durchrütteln, durchbleuen, Dol.
  54. zmíkati, -mı̑kam, -čem, vb. impf. ad zmekniti, wegrücken; — entwenden; z. se, herabrücken: sekira se zmiče, die Axt gleitet vom Stiele ab, Z.; — z. se, sich fortstehlen, Cig.
  55. zmikávati, -am, vb. impf. = zmikovati, Habd.- Mik.
  56. zmikȃvəc, -vca, m. der Schnipfer, Mur., Jan., C.
  57. zmikȃvka, f. die Schnipferin, Cig., Bes.
  58. zmı̑kavt, m. der Schnipfer, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad).
  59. zmikȃvtlja, f. die Schnipferin, Mur., Jan.
  60. zmiketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufrütteln, Cig.; z. zaspanega človeka, Erj. (Izb. sp.); — ( nam. vzm-).
  61. zmı̑nəc, -nca, m. 1) der Aronsstab (arum maculatum), Medv. (Rok.); — 2) der Crinoideenkalk, Frey. (Rok.).
  62. zmı̑səł, -sla, m. der Sinn, die Bedeutung (eines Wortes, Satzes), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zmislu primeren, sinngemäß, Cig. (T.); z. podkladati, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); — (po drug. slov. jezikih); — prim. smisel.
  63. zmı̑səłn, adj. 1) anschlägig, erfinderisch: "človek, ki se hitro čemu domisli, tak je zmiseln", Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. domiseln; — 2) verständig: z. mož, Vrt.; modro in smiselno pridigati, LjZv.; — 3) zmiselna uporaba, = uporaba po zmislu, sinngemäße Anwendung, DZkr.
  64. zmı̑səłnost, f. die Einbildungskraft, Cig.
  65. zmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. der unerwartete Gedanke, der Einfall, Cig.
  66. zmísliti, -mı̑slim, vb. pf. einen Einfall haben, Cig.; zmislil se je ženiti, DSv.; — z. pojem, einen Begriff construieren, Cig. (T.); sich erinnern: on zmisli, da smo prah, Trub.; z. na koga, na kaj: Zmisli na me! gedenke mein! Npes.-K.; = z. si na kaj, Erj. (Izb. sp.); nav. z. se, sich erinnern, gedenken: z. se na koga v zadnji volji, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; zdaj sem se zmislil, jetzt ist es mir eingefallen, jvzhŠt.
  67. zmislìv, -íva, adj. = zmiseln 1), Alas.
  68. zmı̑sloma, adv. sinngemäß, Cig. (T.), DZ.
  69. zmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zmisliti; gedenken, an etwas denken: zmišljeval sem na Boga, na svoje psalme, Trub.
  70. zmíti, zmı̑jem, vb. pf. wegwaschen, wegspülen.
  71. zmiválọ, n. 1) die Schwemme, C.; — 2) das Waschwasser, C.
  72. zmívati, -am, vb. impf. ad zmiti.
  73. zmladíti, -ím, vb. pf. 1) jung machen, verjüngen, Mur.; — 2) abliegen lassen: z. sadje, Z.; sadje se zmladi (liegt ab), Cig.
  74. zmlȃdlẹ́ta, adv. = spomladi, Št.; (pokvarjeno: zmarleta, jvzhŠt.); (tudi: zmladlet, m., Ahac.).
  75. zmladlẹ́tčən, -čna, adj. Frühlings-, C.
  76. zmladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Mur., Ščav.- Pjk. (Črt.).
  77. zmladlẹ́tən, -tna, adj. Frühlings-, C.
  78. zmladlẹ̑tje, n. der Frühling, Nov.
  79. zmladlẹ̑tke, f. pl. der Frühling, vzhŠt.
  80. zmlátiti, -im, vb. pf. zusammendreschen; — toča je vse trsje grdo zmlatila, jvzhŠt.; — abprügeln, Cig.; neusmiljeno so ga zmlatili.
  81. zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).
  82. zmlẹ́ti, zmę́ljem, vb. pf. vermahlen; na debelo zmleti, verschroten, Cig.; — zermalmen; na drobno z.
  83. zmlẹ́ziti se, -im se, vb. pf. zu Chylus werden, Cig.
  84. zmlẹ́ziva, f. = mlezivo, die Biestmilch, Pohl., Ig (Dol.).
  85. zmlínčiti, -im, vb. pf. platt drücken, Cig., Šol., M., C.; — prim. mlinec.
  86. zmlíniti, -im, vb. pf. zermalmem, C.
  87. zmnǫ̑žək, -žka, m. die Vermehrung, Z.; — das Product ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  88. zmnožíti, -ím, vb. pf. vervielfältigen, Cig.
  89. 1. zmǫ̑ča, f. die Verwirrtheit, C.
  90. 2. zmǫ̑ča, f. das Nässen, nk.
  91. zmǫ̑čaj, m. die Butter: iz zmočaja kravjo mast cvrejo, ogr.- C.
  92. zmǫ́čenəc, -nca, m. der Verwirrte, C., Bes.; — der Irre, (-tenec) Cig., DZ.
  93. zmǫ́čenost, f. die Verwirrtheit, die Verwirrung, Cig., Let., Bes., Erj. (Izb. sp.).
  94. zmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) vermögen, zu leisten imstande sein, erschwingen; ne zmore, ne bo zmogel toliko, da bi dolgove poplačal; davkov ne z., Zv.; — 2) z. koga, jemandem helfen, ihn stärken, ogr.- C.; — z. se, sich behelfen, zu Kräften kommen; sich emporarbeiten ( z. B. aus einer Krankheit, aus dürftigen Verhältnissen), C., BlKr.; = z. si, C., Vrtov. (Km. k.); — 3) z. koga, jemanden überwältigen; zmogla ga je pijača, jeza, Cig.; — die Oberhand gewinnen, zur Geltung kommen, Jan.; siegen, besiegen, Cig.; — ( nam. vzm-).
  95. zmóčiti, zmǫ́čim, vb. pf. nass machen; obleko si z.; ta dež toliko da je zmočil zemljo.
  96. zmočníti, -ím, vb. pf. verstärken, Jan.
  97. zmǫ̑ka, f. die Feuchte, die Feuchtigkeit, C.
  98. zmǫ̑kve, f. pl. sumpfichte Stellen, Jarn.
  99. zmòł, -móla, m. die Abrutschung eines Berges, Cig.
  100. zmółkəł, -kla, adj. heiser, Gor.

   100.297 100.397 100.497 100.597 100.697 100.797 100.897 100.997 101.097 101.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA