r (100.397-100.496)

100397. ziskávati, -am, vb. impf. = ziskovati: zusammensuchen, Habd.- Mik., C.
100398. ziskováti, -ȗjem, vb. impf. ad ziskati, Cig.
100399. zíti, zídem, vb. pf. aufgehen, ogr.- C.; — ( nam. vziti).
100400. zíti se, zídem se, vb. pf. = zniti se, zusammentreffen: če se kaj zídemo, jvzhŠt.
100401. zivák, m. = zijak (psovka), vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
100402. zìz, zíza, m. kozji ziz, neka vinska trta in grozdje: die Geißdutte, C., Trumm., jvzhŠt.
100403. zíza, f. die Mutterbrust: zizo (zize) dati otroku, Dol., Št.
100404. zízati, -am, vb. impf. saugen, bes. an der Mutterbrust saugen, Mur., Dol., Št.
100405. zı̑zəc, -zca, m. = zizek, Mur.
100406. zı̑zək, -zka, m. die Zitze, Mur., Št.
100407. zízən, -zna, adj. noch an der Mutterbrust saugend: z. otrok, ein Säugling, Kremp.- M.
100408. zizljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen: vino z., Z.
100409. ziznják, m. = odojek, das Spanferkel, C.
100410. zizole, f. pl. die Jujube (zizyphus), Cig.
100411. 1. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. durch starkes, vieles Reiten schwächen, Cig.; — prim. izjahati.
100412. 2. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. z. s konja, raz konja, absitzen, Cig., Jan.
100413. 3. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. reitend enteilen; z. po ravnici; — ( nam. vzj-).
100414. zjahávati, -am, vb. impf. hin und her reiten, Pjk. (Črt.); — ( nam. vzj-).
100415. zjedíniti, -ı̑nim, vb. pf. = zediniti, vereinigen, Mur., nk.
100416. zjẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. sich vertragen, harmonieren, V.-Cig.
100417. zjẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. = zgristi se (o mleku), Črniče ( Goriš.).
100418. zję́ti se, -jámem se, vb. pf. sich einschießen, (in einer Arbeit) geübt werden: človek se s časom v kakem delu zjame, GBrda.
100419. 1. zjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. zusammenreiten, überreiten, müde reiten, Cig.
100420. 2. zjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — ( nam. vzj-).
100421. zjezíti, -ím, vb. pf. erzürnen, Cig., Jan.; z. se, zornig werden, Cig.; zjezil se je in je umrl, C.; — nam. vzj- (?); prim. razjeziti.
100422. zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — ( nam. vz-).
100423. zjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, in Thränen ausbrechen; zjokal bi se človek, taka revščina je tam; — ( nam. vzj-).
100424. zjúgati, -am, vb. pf. = zgugati, Jan.; — ( nam. vzj-).
100425. zlačénje, n. = pozlačevanje, Cig.
100426. zlagáč, m. = človek, kateri kaj zlaga, Cig.
100427. zlȃganje, n. das Zusammenlegen; z. zemljišč, die Arrondierung von Grundstücken, DZ.; z. stavkov, der Periodenbau, Cig.; die Composition ( gramm.), Cig. (T.); z. pesmi, das Dichten.
100428. 1. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 1. zložiti; 1) zusammenlegen; zusammenpacken; blago z.; drva z., Holz schichten; oprano perilo z. v omaro; z. črke = staviti črke, Lettern setzen, Cig. (T.); — pesmi z., Lieder dichten; — 2) z. se, zusammenpassen, zusammenstimmen, harmonieren, Cig., Jan., C.; to se ne zlaga, das lässt sich nicht vereinigen, Cig.; — z. se s kom, sich mit jemandem gut vertragen, Cig.; — z. se s kom v kaki reči, mit jemandem in einer Sache übereinstimmen, Cig., nk.
100429. 2. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 2. zložiti; abladen: drva, seno z. z voza.
100430. zlágati se, zlážem se, vb. pf., pogl. zlegati se.
100431. zlȃgoma, adv. leicht, bequem, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bolnega človeka naj zlagoma, ne da bi se s hojo ugrel, domov spravijo, Vrtov. (Km. k.).
100432. zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
100433. zlȃjšanje, n. die Erleichterung.
100434. zlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; srce si z.; — mildern, lindern; z. težave; — z. se, leichter werden; — prim. izlajšati.
100435. zlajšȃva, f. die Milderung, die Linderung.
100436. zlajšávati, -am, vb. impf. = zlajševati, Mur.
100437. zlȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Milderung, Jan.
100438. zlajševȃnje, n. das Erleichtern.
100439. zlajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zlajšati; erleichtern; — mildern; zlajšujoče okolnosti, Milderungsumstände, DZ.
100440. zlajšílọ, n. die Erleichterung, die Begünstigung, DZ.
100441. zlȃk, m. = slak, Jarn., Mik.
100442. zlȃka, f. die Schererei, Cig.
100443. zlȃmati, -am, vb. pf. zusammenbrechen, in Stücke brechen, Cig., M.; vse palice z., jvzhŠt.
100444. zlasáti, -ȃm, vb. pf. bei den Haaren nehmen und beuteln; z. nepokornega dečka.
100445. zlȃsti, adv. = izlasti, besonders.
100446. zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
100447. zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.- C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.
100448. zlaták, m. der Ducaten, Navr. (Let., Kop. sp.).
100449. zlȃtast, adj. goldgelb, Cig.
100450. zlátən, -tna, adj. golden, Jan., C.; — Gold-, C.; zlatna vaga, die Goldwage, Dalm.
100451. zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
100452. zlatę̑nica, f. 1) die Gelbsucht; — tudi zlȃtenica in zlateníca, Valj. (Rad); — 2) razne rumeno cvetoče rastline: zlatenice in zlatice so rumene, Ravn. (Abc.); das Bergwohlverleih (arnica montana), Trebuša- Erj. (Torb.); — das wahre Labkraut (galium verum), C.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), C.; — die Sumpfdotterblume (caltha palustris), C.; — der Hahnenfuß (ranunculus), Medv. (Rok.).
100453. zlatę̑ničən, -čna, adj. gelbsüchtig.
100454. zlatę̑ničje, n. der Hahnenfuß (ranunculus), Bleiw.- C.
100455. zlateník, m. der Ringfinger, Slom.- C.
100456. zlatenína, f. die Goldware, das Goldgeschmeide, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
100457. zlatę́nka, f. eine gelbe Blume: Na vrtu se pleza Zlatenka, cvete, Vod. (Pes.); — die Butterblume (caltha palustris), Blc.-C.
100458. zlatę́nkast, adj. goldfarbig.
100459. zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice- Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.- C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.- C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.
100460. zlatìč, -íča, m. das Schöllkraut (chelidonium), Z., Ščav.- Pjk. (Črt.).
100461. zlatı̑čnica, f. zlatičnice, Hahnenfüße (ranunculaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
100462. zlatílọ, n. die Goldfarbe, h. t.- Cig. (T.).
100463. zlatína, f. = zlatenina, Cig., Dol.
100464. zlatı̑nje, n. = zlatenina, Mur., Danj.- C.
100465. zlatíti, -ím, vb. impf. vergolden; z. ognjem z., im Feuer vergolden, Cig.; — golden erscheinen lassen: vzhajajoče solnce goram vrhove zlati, nk.; — z. se, goldfarben werden, C.; einen Goldglanz haben, Cig.
100466. zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).
100467. zlȃtnat, adj. goldig, Jan.
100468. zlatníca, f. die Goldfliege (chrysis ignita), C.
100469. zlatník, m. 1) das Goldstück, der Ducaten, Jan., DZ., Cel. (Ar.); — 2) die Goldgrube, Z., Nov.
100470. zlatnína, f. die Goldsache, die Goldware, das Goldgeschmeide; tudi coll.
100471. zlatọ̑, n. das Gold; suho, čisto z., gediegenes, reines Gold; prano z., das Waschgold, Erj. (Min.); predeno z., das Fadengold, Cig.
100472. zlatodẹ̀j, -dẹ́ja, m. = zlatodelec, Jan.
100473. zlatodẹ̑łəc, -łca, m. der Goldmacher, der Alchemist, Cig., Jan.
100474. zlatodẹ̑łstvọ, n. die Goldmacherkunst, Cig., Nov.
100475. zlatoglàv, -gláva, m. der Asphodill, die Gilbwurz (asphodelus), Nov.- C.
100476. zlatoglàv, -gláva, adj. goldköpfig, Jan.
100477. zlatoglȃvəc, -vca, m. das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Z.
100478. zlatoklèp, -klę́pa, m. der Goldschläger, Cig., Jan.; — polj.
100479. zlatokljùn, -kljúna, adj. goldschnäbelig, Zora; zlatokljuna ptica, LjZv.
100480. zlatokòp, -kópa, m. der Goldgräber, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
100481. zlatokǫ̑pəc, -pca, m. = zlatokop, Bes.
100482. zlatolàs, -lása, adj. goldhaarig, mit goldfarbenem Haar, Jan., nk.
100483. zlatolȃsəc, -sca, m. der Goldhaarige, der Blonde, Jan. (H.).
100484. zlatolásən, -sna, adj. = zlatolas, Cig.
100485. zlatolíka, f. die Gold- oder Dotterweide (salix vitellina), vzhŠt.
100486. zlatolìst, -lísta, adj. goldbelaubt, Cig.
100487. zlatoljúbən, -bna, adj. goldliebend, goldbegierig, Cig.
100488. zlatoljȗbje, n. die Goldbegierde, Cig.
100489. zlatoluskínast, adj. goldschuppig, Cig.
100490. zlatomȃšnik, m. der Jubelpriester, nk.
100491. zlatonǫ́sən, -sna, adj. goldführend, goldhältig, Jan., Cig. (T.); zlatonosni razsipi, Goldseifen, Cig. (T.); ( rus.).
100492. zlatoòk, -ǫ́ka, adj. goldäugig, Cig.
100493. zlatopàs, -pása, adj. goldgegürtet, Cig.
100494. zlatopẹ̑sək, -ska, adj. goldsandig, Jan.; zlatopeska glina, LjZv.
100495. zlatoploščę̑n, adj. goldplattiert: zlatoploščeno blago, DZ.
100496. zlatoslẹ̑dəc, -dca, m. der Goldsucher, Cig.

   99.897 99.997 100.097 100.197 100.297 100.397 100.497 100.597 100.697 100.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani