Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (100.197-100.296)

  1. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
  2. zglȃvnica, f. das Kopfkissen, Železniki ( Gor.).
  3. zglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Mur., Jan., Mik., BlKr.; — 2) = debelo poleno ali panj, na katerega se polagajo manjša polena, Vrt., Dol., Notr.; — der eiserne Feuerbock, Štrek., Z., Kras.
  4. zglavnják, m. = zglavnik 2), Glas., Str.; zglavnjak, ali kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  5. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
  6. zgledȃłnik, m. = zrcalo, Schönl.
  7. zgledálọ, n. = zrcalo, Ravn.
  8. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  9. zglę́dən, -dna, adj. musterhaft, exemplarisch, Muster-; Cig., Jan., Cig. (T.); zgledno vedenje, musterhaftes Betragen, zgledno gospodarstvo, eine Musterwirtschaft, zgledni list, der Musterbrief, Cig. (T.), nk.; — ( nam. vzg-).
  10. zglę́dniti se, -glę̑dnem se, vb. pf. den Blick werfen, hinblicken: kamor se koli zglednemo, Prekmursko- Kres; z. se na koga, ogr.- Let.; — ( nam. vzg-).
  11. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
  12. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
  13. zglòb, -glóba, m. das Gelenk, Valj. (Rad), Erj. (Som.); — hs.
  14. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
  15. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
  16. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
  17. 2. zgnáti, -žénem, vb. pf. herabtreiben, Cig.
  18. 3. zgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, auftreiben, divjačino, iz postelje koga z., Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  19. zgnę́čiti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, zerknicken, Cig.
  20. zgnésti, zgnétem, vb. pf. zusammenkneten; — zerdrücken, zerknüllen.
  21. zgníti, zgníjem, vb. pf. verfaulen, verwesen.
  22. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
  23. zgnjáviti, -im, vb. pf. zusammendrücken, zerknüllen, Cig.; zusammenquetschen, Ravn.- M.
  24. zgnojíti se, -ím se, vb. pf. eitern, exulcerieren, Cig.; rana se mu je zgnojila, jvzhŠt.
  25. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
  26. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
  27. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
  28. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
  29. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
  30. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
  31. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
  32. zgodbopı̑səc, -sca, m. der Geschichtsschreiber, Šol.
  33. zgodboslǫ̑vəc, -vca, m., der Geschichtsforscher, Šol.
  34. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  35. zgọ̑dən, -dna, adj. = zgodnji; danes si z., heute bist du früh aufgestanden o. gekommen, Z., Andr., jvzhŠt.; ( prim. pozen); zgodno sadje, das Frühobst, Z.; zgodȃn, -dnà, Dol.
  36. zgodíšče, n. = zgodek, Ravn.- Valj. (Rad), Npes.-K.
  37. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
  38. zgọ̑dnica, f. = zgodnjica 1), Mur.
  39. zgọ̑dnik, m. = zgodnjik, zgodnjak, M., C.
  40. zgodnják, m. = zgodnjik, Let.
  41. zgọ̑dnjəc, -njəca, m. = zgodnji lan, (zgodnec), Valj. (Rad).
  42. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
  43. zgọ̑dnjica, f. 1) = zgodnja maša, Jan.; die Mette, Cig.; — 2) = zgodnja črešnja, Cig.
  44. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
  45. zgọ̑dnost, f. die Frühzeitigkeit, Mur., Cig.
  46. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
  47. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  48. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
  49. zgodopı̑sje, n. die Geschichtschreibung, Cig., Jan.
  50. zgodovína, f. der Geschichtsstoff, die Geschichte, Cig., Jan., nk.; občna z., die Weltgeschichte, Cig., Jan., Jes., nk.; posvetna, cerkvena z., die Profan-, die Kirchengeschichte, Cig., Jan.
  51. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
  52. zgodovinopı̑sje, n. = zgodopisje, Vest., Let.
  53. zgodovı̑nski, adj. Geschichts-, geschichtlich, historisch, Cig., Jan., nk.; zgodovinski izviri, die Geschichtsquellen, Cig. (T.); zgodovinsko znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.); zgodovinska povest, eine geschichtliche Erzählung, Cig., nk.
  54. zgodovı̑nstvọ, n. das Geschichtswesen, Z.
  55. zgodoznȃnəc, -nca, m. der Geschichtskenner, Jan.
  56. zgodoznȃnstvọ, n. die Geschichtskenntnis, Jan.
  57. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
  58. zgóla, adv. = zgolj, Levst. (Sl. Spr.).
  59. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
  60. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
  61. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
  62. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
  63. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
  64. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
  65. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
  66. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
  67. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
  68. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
  69. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
  70. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
  71. 2. zgọ̑n, m., GBrda, jvzhŠt. i. dr., pogl. zvon.
  72. zgoníšče, n. = zgon: ko bi se ljudje ne ženili, svet bi se izpremenil v cigansko zgonišče, LjZv.
  73. 1. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. durch Treiben zusammenbringen, zusammentreiben, Z., Dol.
  74. 2. zgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. aufjagen: divjačino z., Cig.; — ( nam. vzg-).
  75. zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.- C.
  76. zgonobíti, -ím, vb. pf. zugrunde richten, Z.
  77. zgǫ̑nt, -ı̑, f. das Spaltstück eines Holzblockes: hlodek se razkolje na kake 4 zgonti, Loški Potok ( Dol.).
  78. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
  79. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  80. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
  81. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
  82. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
  83. zgǫ́ščanje, n. das Verdichten, das Verdicken, das Condensieren, Cig., Cig. (T.), nk.; z. zraka, die Luftverdichtung, Cig. (T.).
  84. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
  85. zgoščávati, -am, vb. impf. = zgoščati, zgoščevati, Cig., Cig. (T.).
  86. zgoščénje, n. die Verdichtung, Cig.
  87. zgoščevȃnje, n. = zgoščanje: z. hlapov in par, Sen. (Fiz.).
  88. zgoščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zgostiti.
  89. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
  90. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
  91. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
  92. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
  93. zgȗba, f. die Falte, C.; — der Falz, Mur., Cig.
  94. zgubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = zgrbančiti, Jan., C.
  95. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
  96. zgúgati, -am, vb. pf. in schaukelnde Bewegung bringen, Cig.; iz spanja z., aus dem Schlafe aufrütteln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  97. zgúgniti, -gȗgnem, vb. pf. einmal schaukeln, Cig.; — ( nam. vzg-).
  98. zgȗza, f. die Runzel, C.
  99. zgúzati, -am, vb. pf. čelo z., die Stirne runzeln, Guts.; — falten: zguzane sare, Mik. (Et.).
  100. zgúziti, -gȗzim, vb. pf. falten, biegen: v dve gube zgužen, gebeugt, Jurč.; — z. se, niederhocken, Jan.

   99.697 99.797 99.897 99.997 100.097 100.197 100.297 100.397 100.497 100.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA