Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (100.097-100.196)

  1. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
  2. zemljepı̑sje, n. die Erdbeschreibung, die Geographie, Cig., Jan., nk.
  3. zemljepı̑snica, f. ein geographisches Lehrbuch, C.
  4. zemljeslǫ̑vəc, -vca, m. der Geolog, Cig., Jan., Cig. (T.).
  5. zemljeslǫ́vən, -vna, adj. geologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  6. zemljeslǫ̑vje, n. die Geologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  7. zemljevȃnje, n. 1) der Landbau, C.; — 2) Grund und Boden, Svet. (Rok.).
  8. zemljeváti, -ȗjem, vb. impf. das Land bebauen, C.
  9. zemljevìd, -vída, m. die Landkarte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevı̑dna zbirka, Cig.
  11. zemljevı̑dnik, m. der Atlas, Cig.
  12. zemljevína, f. das Erdreich, der Boden, C.
  13. zemljevǫ̑dnica, f., Jan., C., pogl. dvoživka, amfibij.
  14. zemljeznȃnəc, -nca, m. der Erdkundige, der Geognost, Cig. (T.).
  15. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
  16. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
  17. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  18. zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).
  19. zemljíkovəc, -vca, m. der Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  20. zemljíkovina, f. das Holz vom Wurzeltheil des Baumstammes, vzhŠt.- C.
  21. zemljína, f. 1) die Erdart, Jarn., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; voda je pomešana z zemljinami, Vrt.; zemljine opešajo, Nov.; — 2) der Erdtheil ( geogr.), Jan., Jes.
  22. zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
  23. zemljíščən, -ščna, adj. = zemljiški, Grund-; zemljı̑ščna odveza, die Grundentlastung, DZkr.
  24. zemljíščina, f. die Grundsteuer, C.
  25. zemljı̑ški, adj. Grund-, Cig., Jan., Cig. (T.); zemljiška odveza, die Grundentlastung, nk.; zemljiška knjiga, das Grundbuch, Cig., Cig. (T.), nk.; z. posestnik, der Grundbesitzer, Levst. (Zb. sp.).
  26. zemljiškoknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-, grundbücherlich, Cig., Jan., nk.
  27. zemljiškoodvę̑zən, -zna, adj. Grundentlastungs-, nk.
  28. zemljı̑štvọ, n. Grund und Boden, Svet. (Rok.); — das Grundstück, Cig.
  29. zę́mski, adj. = zemeljski, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  30. zenačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zenačiti, Cig.
  31. zenáčiti, -ȃčim, vb. pf. = izenačiti, gleich machen, ausgleichen, Cig., Jan.; — identificieren, Jan., C.
  32. zẹníca, f. 1) das Sehloch, die Pupille, der Augenstern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž., Som.), Žnid.; — 2) = ozemec, C.
  33. zenīt, m. nadglavišče, der Zenith.
  34. zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
  35. zę̑təc, -tca, m. der Täufling oder der Firmling gegenüber den Pathen, C., Hal.- Raič ( Let.); zétəc, kajk.- Valj. (Rad).
  36. zę̑tək, -tka, m. = zetec, C.
  37. zetíca, f. der weibl. Täufling oder Firmling gegenüber den Pathen, M., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  38. zetìč, -íča, m. dem. zet; 1) das Schwiegersöhnchen, M.; — 2) = zetec, Mik.
  39. zetı̑čək, -čka, m. dem. zetič 2), = zetec, C.
  40. zę́tinja, f. = snaha, Mur.
  41. zę́tovski, adj. den Schwiegersöhnen gehörig, sie betreffend, Mur.
  42. zẹ̀v, zẹ́va, m. 1) der Rachen, V.-Cig.; — z. cevi, die Röhrenweite, Cig. (T.); — 2) der Hiatus ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  43. zẹ̑v, -ı̑, f. = zev, m. 1), Jan.
  44. 1. zẹ́va, f. die Riesenmuschel (tridacna gigas), Erj. (Ž.).
  45. 2. zeva, f. = zelva, zava, M., BlKr.
  46. zẹváč, m. der Gähner, M.
  47. zẹválọ, n. der Gähner, Jan.
  48. zẹ́vanje, n. das Aufsperren des Mundes (Maules, Rachens), das Gähnen.
  49. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  50. zẹ̑včica, f. dem. zevka; die Gienmuschel (chama), Erj. (Z.).
  51. zẹ̑vka, f. die Klaffmuschel, Cig.
  52. zẹ́vniti, zẹ̑vnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) aufsperren, Cig., Jan.; — aufklaffen, Cig.
  53. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  54. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  55. zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič ( Vest.).
  56. zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič ( Vest.).
  57. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  58. zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič ( Vest.).
  59. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  60. zə̀zək, -zka, m. = sesek, zizek, Dict., BlKr.
  61. zəzljáti, -ȃm, vb. impf. = səsljati, im Reden mit der Zunge anstoßen, Mur.; — wispeln, Jan.; säuseln, M.
  62. zę́zniti, zę̑znem, vb. pf. eine hinkende Bewegung machen, Z.
  63. zgábiti se, -gȃbi se, vb. pf. Ekel erregen, Jan. (H.).
  64. zgȃga, f., Cig., Mur., C.; pogl. izgaga.
  65. zgȃjati se, -am se, vb. impf. ad zgoditi se; zu geschehen pflegen, Z., Trst. (Let.); nesreče se zgajajo, Erj. (Min.).
  66. zganjalíšče, n. der Auftriebplatz, DZ.
  67. 1. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1. zgnati; zusammentreiben; živino na senjmišče z.
  68. 2. zgȃnjati, -am, vb. impf. ad 3. zgnati; aufjagen, auftreiben, divjačino z., iz postelje koga z., Cig.; — ( nam. vzg-).
  69. zganjȃvəc, -vca, m. z. oblakov, der Wolkensammler, Cig.
  70. zgátiti, -im, vb. pf. zusammenstopfen, einstopfen, Jan.; z. si kaj v žep, Goriš.; ( fig.), z. kaj iz raznih knjig (zusammenstoppeln), Cig.
  71. zgáziti, -gȃzim, vb. pf. zusammentreten, ertreten, Cig.; zdaj so ljudje že zgazili sneg po cesti, zdaj je že zgaženo, da je moči laže hoditi, jvzhŠt.
  72. zgəníti, -gánem, vb. pf. 1) zusammenbiegen, falten; — 2) aus dem Stande der Ruhe bringen, sich regen machen; z. koga z mesta, jemanden von der Stelle bringen, Cig.; splošna nemška vojska proti rimski državi je zgenila tudi Gote, Let.; — aufregen: zganjen, aufgeregt, Cig. (T.); alterieren, Cig.; z. komu srce, jemandes Herz rühren, Cig.; — z. se, eine Bewegung machen, sich rühren, zucken; od strahu z. se, vor Schreck erbeben; ne z. se, gleichgiltig bleiben, Cig.; — 3) eine Bewegung machen: z. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; z roko z., die Hand rühren, Z.
  73. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
  74. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
  75. zgibálọ, n. das Gelenk, C.
  76. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
  77. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
  78. zgibávati, -am, vb. impf. = zgibati, M.
  79. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
  80. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
  81. zgı̑bẹł, -li, f. 1) der Bug, der Stiefelbug, C.; — 2) das Gelenk, vzhŠt.- C.
  82. zgı̑bẹla, f. = zgibel, C.
  83. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
  84. zgı̑bje, n. der Faltenschlag, Cig.
  85. zgı̑bljaj, m. 1) der Bug, Jan.; das Eselsohr (in Büchern), Jan.; — 2) die Regung, Jan., SlN.
  86. zgíniti, -gı̑nem, vb. pf., pogl. izginiti.
  87. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
  88. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
  89. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
  90. zglasíłən, -łna, adj. Meldungs-: zglası̑łna pola, knjižica, DZ., Levst. (Nauk); zglasilni list, der Meldzettel, DZkr.; — ( nam. vzg-).
  91. zglası̑łnica, f. der Meldzettel, DZ.; — ( nam. vzg-).
  92. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
  93. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
  94. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
  95. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
  96. zglȃsnica, f. der Meldzettel, Cig., Jan.; ženitovanjska z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  97. zglášati, -am, vb. impf. ad zglasiti, melden; z. se, sich melden: k županu, v občinsko pisarnico se z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  98. zglaševȃnje, n. das Melden, die Anmeldungen, das Meldungswesen, Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  99. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
  100. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).

   99.597 99.697 99.797 99.897 99.997 100.097 100.197 100.297 100.397 100.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA