q (340-439)

340. markīza, f. = markeza, die Marquise, Cig., Jan.
341. 2. mastíti, -ím, vb. impf. quetschen, Notr., Prim.; grozdje m., Trauben zerquetschen, treten, Cig., Vrtov. (Vin.), Notr., Prim.; v vreči se maste olike, kadar se dela olje, Kras- Erj. (Torb.); — = gnesti, tlačiti: vedomec ga je mastil, LjZv.; — prim. 2. mestiti.
342. 2. mášča, f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.- C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).
343. mazáč, m. der Kleckser, der Farbenkleckser, der Tintenkleckser, Cig., Jan.; — der Anstreicher, Jan.; — der Quacksalber, Cig., Jan., M., nk.
344. mazáčiti, -ȃčim, vb. impf. schmieren, sudeln, Jan. (H.); — Quacksalber sein, Z.
345. mazȃčka, f. die Quacksalberin, Cig.; kmet se rajši zateka k svojim konjedercem in mazačkam, LjZv.
346. mazarı̑ja, f. die Schmiererei, die Kleckserei; — die Quacksalberei, Cig.
347. mȃzəc, -zca, m. = mazač, der Quacksalber, Cig.
348. mazilár, -rja, m. der Salbenmacher, der Salbenkrämer, der Quacksalber, Mur., Cig., Jan.
349. mazilaríca, f. die Salbenmacherin, die Salbenkrämerin, die Quacksalberin, Cig.
350. maziláriti, -ȃrim, vb. impf. quacksalbern, Mur., Cig.
351. mazilȃrstvọ, n. die Quacksalberei, Mur.
352. mȃžar, -rja, m. 1) "narod zove tako zamazanega človeka", LjZv.; — 2) = mazač, der Quacksalber, Cig.
353. mȃžarica, f. = mazačka, die Quacksalberin, Jan. (H.).
354. məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
355. məčkálọ, n. 1) die Quetschmaschine, das Quetschwerkzeug, Cig., M.; grozdno m., Nov.; — 2) der Säumige, der Zögerer, Cig.
356. məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
357. məčkȃvəc, -vca, m. 1) der Quetscher, Cig., Jan.; — 2) ein langsamer, säumiger Arbeiter.
358. məčkȃvka, f. 1) die Quetscherin, Cig.; — 2) eine langsame, säumige Arbeiterin.
359. məkətíniti, -ı̑nim, vb. impf. schütteln, rütteln, quälen, plagen, Hal.- C.
360. 1. mənə̀k, -nkà, m. 1) die Aalraupe, die Quappe (lota vulgaris), Cig., Jan., Mik., Erj. (Torb.), Kr.; (— = kapelj, der Gropp, Goriš.- Erj. [Torb.]).
361. mẹsečína, f. 1) der Mondschein; o mesečini, bei Mondschein; — 2) die Menstruation, Mur.; = pl. mesečine, C.; — 3) morska m., die leuchtende Seequalle (pelagia noctiluca), Erj. (Ž.).
362. mestẹ̑jnik, m. der quer über der Ofenmündung liegende Stein, Gor.
363. 1. məstíti, -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
364. mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
365. metalīka, f. die Metallique-Obligation, Cig. (T.).
366. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
367. mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
368. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
369. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
370. mlínčenje, n. das Flachquetschen, Cig.
371. mlínčiti, -im, vb. impf. 1) flach quetschen, Cig., Jan.; — 2) intr. kernrissig, kernschälig sein, C.; star kostanj mlinči, C.
372. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
373. mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
374. mǫ̑hot, m. = mohat, der Streichkäse, der Quark, Mur., SlGor.- C.
375. mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
376. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
377. mostník, m. 1) der Brückenmautner, Jarn., Mur.; — 2) der quer über den Fluss oder die Brückenjoche gelegte Balken, die Brückenruthe, Pot.- Cig.
378. motìč, -íča, m. der Quirl, Ponikve- Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
379. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
380. motǫ́včkast, adj. quirlförmig, Cig.
381. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
382. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
383. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
384. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
385. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
386. múčən, -čna, adj. peinlich, qualvoll, Mur., Cig., Jan., nk.
387. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
388. mučı̑teljica, f. die Peinigerin, die Quälerin, Mur., Jan., nk.
389. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
390. mučı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig., Jan.
391. mučı̑vka, f. die Quälerin, Cig., Jan.
392. múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
393. 1. múla, f. 1) das Maulthier (equus mulus); — 2) der weibliche Bastard, C., Notr.; — prim. it. mulo, der Maulesel, der Bastard.
394. múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.- Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes ( z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.- C.
395. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
396. mȗžək, -žka, m. der Traubenquetschstock, BlKr.
397. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
398. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
399. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
400. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
401. nabrẹ̑žje, n. der Quai, Jan., DZ., nk.
402. načr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Skizze, der Entwurf, der Plan, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. osnovati, skizzieren, Cig. (T.); n. preseka, der Querriss, Cig. (T.); — po rus.
403. nadímiti, -dı̑mim, vb. pf. anqualmen, Cig.; — n. se dima, genug angequalmt werden, Jan. (Slovn.).
404. najāda, f. die Quellnymphe, die Najade.
405. nalȃhkoma, adv. gemächlich, bequem: n. živeti, (nalehkoma) Hal.- C.
406. namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.
407. namẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Mur., SlN.; das Surrogat, Mur., V.-Cig., Jan., Nov.; — das Aequivalent, Cig., Jan., Levst. (Nauk); pristojbinski n., das Gebürenäquivalent, DZ.
408. náred, f. 1) pri naredi, bequem, zur Hand, gelegen, Cig., Jan.; — 2) der Wagentheil, Št.- Cig.; prednja, zadnja n., das Vorder-, das Hintertheil des Wagens, ogr.- C.; — 3) die Achse, C., ogr.- Valj. (Rad).
409. náredən, -dna, adj. 1) fertig, bereit, zur Hand, Savinska dol.; n. k čemu, bereit: n. k poslušanju, Dalm.; — hurtig, flink, Dol.- Cig.; pripravite Gospodu naredne ljudi, Krelj; — 2) bequem, gelegen, Dict., Cig., Trub., Svet. (Rok.); pri narednem času, Trub. (Psal.); tu nam ni naredno stati, BlKr.- M.; nož ni nareden, BlKr.- M.; naredna, kmetska prebivališča, LjZv.; železna ognjišča so narednejša za kuho in peko, LjZv.
410. nárednost, f. 1) die Bereitheit, Jan.; — die Flinkheit, Cig.; — 2) die Bequemheit, die Gelegenheit, BlKr.
411. narǫ́čən, -čna, adj. 1) was an der Hand getragen wird, Meg., Dalm.; — 2) náročən, bequem, gelegen, Cig., M.; prim. narok.
412. náročnost, f. die Bequemlichkeit, Cig.
413. nastanı̑təv, -tve, f. die Einquartierung, Cig., Jan.; vojaška n., die Militäreinquartierung, Levst. (Nauk).
414. nastániti, -stȃnim, vb. pf. einquartieren, einlogieren, beherbergen, Cig., Jan., ogr.- C., Levst. (Nauk), nk.; huzarje n., Erj. (Izb. sp.); — n. se, sich einquartieren, sich einlogieren, Cig., Jan.; sich häuslich niederlassen, Cig., Jan., ogr.- C.; den Wohnsitz nehmen, DZ.; nastanjen, ansässig, Cig. (T.).
415. nastȃnjenəc, -nca, m. der Einquartierte, Cig.
416. nastanjeváłən, -łna, adj. Einquartierungs-: nastanjevȃłno breme, die Einlagelast, DZkr.
417. nastanjevȃnje, n. das Einquartieren: n. vojakov, Erj. (Izb. sp.).
418. natísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) quetschen, Cig.; — n. se, sich wund drücken, Ig; — 2) drucken, knjigo n., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) in einer gewissen Menge sich herandrängen: v nižje šole so zadnja leta nekoliko natisnili, LjZv.
419. naujẹ́dati, -am, vb. impf. = ujedati, mit Vorwürfen quälen, C., Z.
420. návornica, f. das Holz am Quergraben, um das Wasser von der Straße abzuleiten, Celjska ok.
421. navprẹ́čən, -čna, adj. 1) quer, Cig., Jan.; — 2) = povprečen, Pauschal-, Cig.
422. navprẹ̑k, adv. quer, nach der Quere, Mur., Cig., Jan.
423. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
424. nedoslẹ́dən, -dna, adj. inconsequent, Cig., Jan., nk.
425. nedoslẹ́dnost, f. die Inconsequenz, Cig., Jan., nk.
426. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
427. nepríličən, -čna, adj. unpassend, unschicklich, Dict., Cig., Jan.; — ungelegen, unbequem, Mur., Cig., Jan., Mik., Dol.; — unangenehm, Cig., Jan., vzhŠt.- C.
428. nepríličnost, f. die Unschicklichkeit, Cig., Jan.; — die Ungelegenheit, die Unbequemlichkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Unannehmlichkeit, Cig., Jan.
429. neprilǫ́žən, -žna, adj. unbequem, ungelegen, Cig.; nepriložen veter, Bas.
430. neprilǫ́žnost, f. die Unbequemlichkeit, Cig.; n. in zoprnost, Jsvkr.; die Ungelegenheit: n. komu delati, Jsvkr.
431. neprirǫ́čən, -čna, adj. unbequem.
432. neprirǫ́čnost, f. die Unbequemlichkeit.
433. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
434. nestǫ́rən, -rna, adj. rauh: nestorno ali grobo storiti, Dict.; — ungefällig, M., BlKr.; — unbequem, Z.; — prim. nastoren.
435. nezlǫ́žən, -žna, adj. 1) uneinig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan.; — 2) unbequem, Cig., M.
436. nezlǫ́žnost, f. 1) die Uneinigkeit, Meg., Dict., Mur., Cig.; n. delati, Dict.; — 2) die Unbequemlichkeit, Cig.
437. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
438. nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
439. obẹ́liti, -im, vb. pf. 1) = pobeliti, weiß machen: sneg žito obeli, C.; — tünchen, Cig., Jan.; — 2) abrinden, schälen: pri kopanju drevesu korenine o., Dol.; obeljena palica, jvzhŠt.; obeljene češplje, Pirc; — enthäuten: kozla o., an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — 3) = zabeliti, (mit Fett) vermachen, Cig., Jan., C., GBrda.

   1 40 140 240 340 440 540 640 740 840  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani