Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
q (240-339)
-
krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
-
krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
-
krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
-
krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
-
krę̑vkati, -am, vb. impf. krächzen: vrana krevka, Hip. (Orb.); quacken: zelena žaba krevka, Vod. (Izb. sp.); — jammern (beim Unwohlsein), C.
-
krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.
-
krístovəc, -vca, m. der Holst, die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig.; — prim. kristavec.
-
krivníca, f. das Querholz, Cig.
-
kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
-
križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
-
krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
-
kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
-
kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
-
kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
-
2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
-
kúfast, adj. quadrilliert, C.
-
kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
-
kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
-
2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
-
kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.).
-
kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
-
kútinarica, f. die Quittenbirn, Jan.
-
kutinjáča, f. der Quittenapfel, kajk.- Valj. (Rad).
-
kútinov, adj. Quitten-: k. sok, Jan.
-
kútinovəc, -vca, m. der Quittensaft, Jan.
-
kȗžnica, f. 1) die Pestkranke, Cig.; — 2) die Einbeere (paris quadrifolia), Poh.- Erj. (Torb.).
-
kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
-
kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
-
kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
-
kvadratūra, f. die Quadratur, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
-
kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
-
kvàk, interj. quak! Cig.
-
kvȃkanje, n. das Quaken, Z.
-
kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
-
kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
-
kvȃkavəc, -vca, m. der Quaker, Cig., C.
-
kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
-
kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
-
kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
-
kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
-
kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
-
kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
-
kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
-
2. kvȃrta, f. četrtica, die Quarte, Jan. (H.); — = roguša, C.; — die Quarte (in der Tonkunst), Jan. (H.).
-
kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
-
kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
-
kvartír, -rja, m. das Quartier.
-
kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.
-
kvāsija, f. das Bitterholz (quassia), Cig.
-
kvatȇrna, f. die Quaterne, Cig. (T.).
-
kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
-
kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
-
kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
-
kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
-
kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
-
kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
-
kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
-
kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
-
kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
-
kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
-
kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
-
kvestūra, f. die Quästur, Cig.
-
kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
-
kvīnta, f. die Quinte in der Tonkunst, Cig., Jan.
-
kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
-
kvintȇrna, f. die Quinterne, Cig. (T.).
-
kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
-
kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
-
kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
-
kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
-
lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
-
lagodíti, -ím, vb. impf. erquicken, Cig., C.
-
lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
-
lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
-
lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
-
lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
-
láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
-
ləgóta, f. = lagota, Jan., C.; na legoti mi je, es ist mir bequem, C.; po legoti, leicht, bequem, C.
-
ləgótən, -tna, adj. = lagoten, Jan., C.; legotno živeti, C.; bequem gelegen, C.
-
lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
-
lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
-
lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
-
leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje- Štrek. (Let.); — prim. luska.
-
2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
-
likér, -rja, m. sladka, aromatična žganjica, der Liqueur, Cig., Jan.
-
likvidácija, f. ugotovitev, die Liquidation, Jan.
-
likvidı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) ugotoviti, liquidieren, Jan.
-
ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
-
lúskavka, f. die Schuppenwurz, das Amblatt (lathraea squamaria), Cig.; — prim. lusnec.
-
lȗsnəc, -nəca, m. die Schuppenwurz (lathraea squamaria), Tuš. (R.), LjZv.
-
luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
maraskīn, m. neki dalmatinski liker, der Marasquin, Cig.
-
markȇr, -rja, m. kavarniški strežaj, der Marqueur, Cig., Jan.
-
markēz, m. der Marquis, Cig., Jan.; — prim. it. marchese.
-
markēza, f. die Marquise, Cig., Jan.; — prim. it. marchesa.
-
markēzinja, f. die Marquise, Cig., Jan.
-
markīz, m. = markez, der Marquis, Cig., Jan.
1 40 140 240 340 440 540 640 740 840
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani