Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

q (240-339)

  1. krepčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Labe-, Mur., Cig., Jan.
  2. krẹpčáti, -ȃm, vb. impf. 1) steif machen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; k. se, sich stärken, sich laben.
  3. krẹpíłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, labend, Cig., Jan., nk.
  4. krę́pljica, f. die Knackente (anas querquedula), Frey. (F.).
  5. krę̑vkati, -am, vb. impf. krächzen: vrana krevka, Hip. (Orb.); quacken: zelena žaba krevka, Vod. (Izb. sp.); — jammern (beim Unwohlsein), C.
  6. krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.
  7. krístovəc, -vca, m. der Holst, die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig.; — prim. kristavec.
  8. krivníca, f. das Querholz, Cig.
  9. kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.- C.
  10. križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
  11. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  12. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
  13. kúča, f. das Büschel, der Schopf, die Quaste, C.; — die Garbe, Mik. (Et.).
  14. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  15. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  16. kúfast, adj. quadrilliert, C.
  17. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  18. kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.- dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
  19. 2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
  20. kútina, f. die Quitte (cydonia vulgaris); prim. stvn. chuttina, bav. kütten, Levst. (Rok.).
  21. kútinar, -rja, m. der Quittenapfel, Jan.
  22. kútinarica, f. die Quittenbirn, Jan.
  23. kutinjáča, f. der Quittenapfel, kajk.- Valj. (Rad).
  24. kútinov, adj. Quitten-: k. sok, Jan.
  25. kútinovəc, -vca, m. der Quittensaft, Jan.
  26. kȗžnica, f. 1) die Pestkranke, Cig.; — 2) die Einbeere (paris quadrifolia), Poh.- Erj. (Torb.).
  27. kvadrānt, m. četrt kota, astronomsko orodje: četrtnik, der Quadrant.
  28. kvadrāt, m. štirjak, das Quadrat.
  29. kvadrātən, -tna, adj. Quadrat-, quadratisch.
  30. kvadratūra, f. die Quadratur, Cig., Jan., Cig. (T.).
  31. kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
  32. kvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) quadrieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  33. kvāga, f. das Quagga (equus quagga), Erj. (Ž.).
  34. kvàk, interj. quak! Cig.
  35. kvȃkanje, n. das Quaken, Z.
  36. kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.
  37. kvákav, adj. quakend, Jan., Mik.
  38. kvȃkavəc, -vca, m. der Quaker, Cig., C.
  39. kvákniti, kvȃknem, vb. pf. einen Quaklaut von sich geben, Mur.
  40. kvȃnta, f. 1) leeres, albernes Zeug, die Posse, die Zotte; to so kvante! das sind Possen! kvante pripovedovati, Jurč.; — 2) = kvantač, Levst. (Rok.); — prim. nem. der "Quant", ein lustiger, possenhafter Mensch.
  41. kvarantīna, f. eine Anordnung zur Verhütung der Einschleppung epidemischer Krankheiten, die Quarantaine, Cig.
  42. kvarantīnski, adj. Quarantaine-: k. troški, DZ.
  43. kvarcīt, m. der Quarzit ( min.), Cig. (T.).
  44. kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.
  45. kvārəc, -rca, m. = kremenjak, der Quarz, Cig. (T.).
  46. 2. kvȃrta, f. četrtica, die Quarte, Jan. (H.); — = roguša, C.; — die Quarte (in der Tonkunst), Jan. (H.).
  47. kvartárən, -rna, adj. četrtogorski, quartär ( min.), Cig. (T.).
  48. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
  49. kvartír, -rja, m. das Quartier.
  50. kvasáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, Maul machen, Zoten reißen; — prim. nem. quasen, = läppisches Zeug reden.
  51. kvāsija, f. das Bitterholz (quassia), Cig.
  52. kvatȇrna, f. die Quaterne, Cig. (T.).
  53. kvátre, f. pl. die Vierzeiten, der Quatember; vsake kvatre, jedes Vierteljahr.
  54. kvatrilijōn, m. eine Quatrillion, Cig. (T.).
  55. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
  56. kvȃtrnica, f. der Quatembersonntag, die Quatemberzeit, Mur.
  57. kvečáti, -ím, vb. impf. quäken (von Hasen), Mur.- Cig.
  58. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
  59. kvę̑k, m. das Gequäke, Mur.
  60. kvę́kati, -am, vb. impf. quäken (von Hasen), M.; winseln, schreien, Fr.- C.
  61. kvēker, -rja, m. ud neke angleške verske družbe, der Quäker.
  62. kvę́kniti, kvę̑knem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Mur.- Cig.
  63. kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
  64. kvestūra, f. die Quästur, Cig.
  65. kvı̑nt, m. das Quentchen, M.
  66. kvīnta, f. die Quinte in der Tonkunst, Cig., Jan.
  67. kvintāl, m. der Quintal (Zentner), Cig.; — prim. it. quintale.
  68. kvintȇrna, f. die Quinterne, Cig. (T.).
  69. kvintēt, m. peterospev, das Quintett.
  70. kvīntič, m. das Quentchen, Mur.
  71. kvintilijōn, m. eine Quintillion, Cig. (T.).
  72. kvocijēnt, m. der Quotient, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  73. lágən, -gna, adj. leicht, bequem, Z.; sanft, gelinde; l. glas, C.
  74. lágodən, -dna, adj. 1) sacht, mild, V.-Cig.; — bequem, Jan., C.; najlagodnejša lov, LjZv.; — 2) wertlos, schlecht, Mur., Cig., vzhŠt.- C.; — übel: lagodna navada, C.; nichtsnutz, böse, C., SlGor.; lagodno dete, Mik.; ausgelassen, Jan., Mik., SlGor.
  75. lagodíti, -ím, vb. impf. erquicken, Cig., C.
  76. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
  77. lagóta, f. 1) = legota, die Leichtigkeit, die Bequemlichkeit, Jan., C., Bes.; — 2) die Schlechtigkeit, die Bosheit, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  78. lágotən, -tna, adj. bequem, Jan.
  79. lágotnost, f. die Bequemlichkeit, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.).
  80. láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
  81. ləgóta, f. = lagota, Jan., C.; na legoti mi je, es ist mir bequem, C.; po legoti, leicht, bequem, C.
  82. ləgótən, -tna, adj. = lagoten, Jan., C.; legotno živeti, C.; bequem gelegen, C.
  83. lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  84. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  85. lẹ̑səc, -sca, m. dem. les; božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Št.- Navr. (Let.).
  86. leščúr, -rja, m. neka školjka (pinna squamosa), Barkovlje- Štrek. (Let.); — prim. luska.
  87. 2. lı̑čnik, m. 1) = ličnat plašč, Cig.; — 2) = nitnjak, die Stieleiche (quercus pedunculata), Medv. (Rok.).
  88. likér, -rja, m. sladka, aromatična žganjica, der Liqueur, Cig., Jan.
  89. likvidácija, f. ugotovitev, die Liquidation, Jan.
  90. likvidı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) ugotoviti, liquidieren, Jan.
  91. ljúdən, -dna, adj. 1) = ljudnat, V.-Cig.; na ljudnem, an einer frequenten Stelle, Savinska dol.; — 2) = priljuden, leutselig, Mur., Cig.
  92. lúskavka, f. die Schuppenwurz, das Amblatt (lathraea squamaria), Cig.; — prim. lusnec.
  93. lȗsnəc, -nəca, m. die Schuppenwurz (lathraea squamaria), Tuš. (R.), LjZv.
  94. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  95. maraskīn, m. neki dalmatinski liker, der Marasquin, Cig.
  96. markȇr, -rja, m. kavarniški strežaj, der Marqueur, Cig., Jan.
  97. markēz, m. der Marquis, Cig., Jan.; — prim. it. marchese.
  98. markēza, f. die Marquise, Cig., Jan.; — prim. it. marchesa.
  99. markēzinja, f. die Marquise, Cig., Jan.
  100. markīz, m. = markez, der Marquis, Cig., Jan.

   1 40 140 240 340 440 540 640 740 840  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA