puhteti (7)

1. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
2. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
3. odpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. verdunstend sich entfernen, verdunsten, M.
4. popuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich verdampfen, verfliegen, Z.
5. razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.
6. zapuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. zu duften anfangen, entduften, Cig.
7. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani