puščica (6)

1. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
2. epigrām, m. pesniški napis, das Epigramm; — prim. puščica.
3. ǫ̑st, -ı̑, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).
4. priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
5. pšíca, f. = puščica, der Pfeil, Guts., Mur., Cig., Jan.
6. strẹ̑łba, f. 1) das Schießen, das Feuer, Cig., Jan.; — 2) das Schießwerkzeug: zdajci teče po strelbo svojo, in puh! letela je puščica pod kozolec, Jurč.; — das Geschütz, V.-Cig., Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani