ptičar (7)

1. ptı̑čar, * -rja, m. 1) der Vogelfänger, der Vogelhändler; — tudi: der Vogelfreund; — 2) der Vorstehhund, Cig., Erj. (Ž.).
2. ptı̑čarica, f. 1) die Vogelfängerin, die Vogelhändlerin; — tudi: die Vogelfreundin; — 2) (puška) p., die Vogelbüchse, die Schrotbüchse, Cig.
3. ptičáriti, -ȃrim, vb. impf. Vögel fangen, Jan. (H.).
4. ptı̑čarski, adj. den Vogelfang betreffend, Vogelfänger-: ptičarska priprava.
5. ptı̑čarstvọ, n. der Vogelfang.
6. 3. zdẹ́ti, zdẹ̑m, zdẹ́nem, vb. pf. beilegen: ime z., einen Namen beilegen, Habd.- Mik., Cig., Krelj- M.; Jezus Simonu ime zde ("izdei"), Trub.; priimek z. vasi, Levst. (Zb. sp.); — einen Schimpfnamen, Spitznamen geben: zdeli so mu plešec, Cig.; ptičar so mu zdeli, Cig.; Turki jim zdenejo "raja", Navr. (Let.); zdeli so, da je bila ondi rimska naselbina, Navr. (Let.); — ( nam. vzdeti).
7. 2. zréči, zréčem, vb. pf. = (v)zdeti: kako ime komu z., Svet. (Rok.); ptičar so mu zrekli, man hat ihm den Beinamen eines Vogelstellers gegeben, Cig.; — ( nam. vzr-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani