psovka (152)

1. psǫ̑vka, f. das Schmähwort, das Schimpfwort, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
2. ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
3. bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.
4. béštja, f. die Bestie (kletvica ali psovka); ti beštja ti!
5. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
6. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
7. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
8. bŕdiga, f. neka psovka, C., Sv. Peter pri Mariboru- Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
9. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
10. ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.
11. cúma, f. psovka zaspani ženski, Št.- C.
12. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
13. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
14. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
15. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
16. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
17. dánka, f. 1) der Mastdarm, Dict., Mur., Cig., Erj. (Som.); — 2) die Großwurst ("Blunze"), C., M., jvzhŠt.; — 3) psovka požrešnemu človeku, M., jvzhŠt.; o debelem otroku, C.
18. dołgohláča, f. = dolgohlačnik (psovka): ti dolgohlača ti! Jurč.
19. dora, f. psovka ženski, SlGor.- C.
20. dúpa, f. 1) die Erdhöhle, C., Z.; — 2) neka psovka ženski, kajk.- Valj. (Rad).
21. fȗflja, f. flatterhafte Person, der Windbeutel, Cig.; psovka: fuflja fufljasta! Polj.
22. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
23. glavı̑nar, -rja, m. der Dickkopf, der Dummkopf (psovka), GBrda.
24. glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.- C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — ( C. primerja nem. Klute = Kloß).
25. gnilóba, f. die Fäulnis, die Fäule; ustna gniloba, die Mundfäule, der Scorbut, Cig.; pren. = lenoba, V.-Cig., Rez.- C.; — psovka: nevredna stvar, gniloba! Bas.
26. govę́dọ, n. 1) das Rind (ein Stück Rindvieh); troje goved, drei Stück Rindvieh, C.; pl. goveda, das Rindvieh; goveda za pleme, za rejo, das Zuchtrind, Cig.; — tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.
27. 1. grivína, f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.
28. grizíca, * f. 1) das Klammerholz der Tischler, um geleimtes Holz zusammenzuhalten, Dol.- C.; — 2) = grizec, Hip., C.; — neka psovka, Dol.; grizica prokleta! Levst. (Zb. sp.).
29. 1. grı̑ža, f. 1) die Ruhr; krvava g., g. krvavica, die rothe Ruhr, Cig.; bela g., die Eiterruhr, V.-Cig.; die Milchruhr, Cig.; bljuvna g., die Brechruhr, Cig., C.; scalna g., die Harnruhr (živinska bolezen), Strp.; — 2) psovka slabotnemu človeku, Gor.
30. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
31. hȗrda, f. närrischer, thörichter Mensch (psovka), vzhŠt.- C.
32. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
33. izkušnjȃva, f. 1) die Versuchung; nas ne pelji v izkušnjavo; izkušnjave nas obdajejo od vseh strani; — 2) der Versucher (psovka): pojdi, pojdi, izkušnjava! jvzhŠt.
34. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
35. jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
36. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
37. kȃhlja, f. psovka človeku, ki se kahlja: der Lacher, Cig.
38. kajǫ̑n, m. psovka: schlechter Kerl, ein Schelm; — prim. fr. coion.
39. kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
40. klȃma, f. 1) verworrener Traum, Cig.; vso noč sem bil v klamah, Z.; — 2) der Tölpel (psovka), Jarn., Mur., Cig., Jan., M., C., Ravn.; ta je bil pač — klama, da ne rečem norec, Rog.- Valj. (Rad); — človek, ki nerodno hodi ali se nerodno vede, Erj. (Torb.), Polj.; = pijanec, C.
41. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
42. klẹ̑štra, f., Cig., Erj., C.; nav. pl. kleštre, das Kummetholz, die Kummetklammer, Mur., Cig., C.; lesena kamba v konjskem homotu, Kr.- Erj. (Torb.); — kleštra, psovka za nerodnega človeka, Kr.- Erj. (Torb.), ali živinče, C.; — prim. bav. klöster, ki je iz slov.; prim. klešče, Erj. [Torb.].
43. klobȗštra, f. 1) schlechter Hut, Levst. (Rok.); — 2) psovka nerodnemu ali zmedeno govorečemu človeku, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
44. kobíla, f. 1) die Stute; čistokrvna k., die Vollblutstute, Cig., Jan.; — psovka nerodnemu človeku; — 2) ein Gestell oder Gerüst mit drei oder vier Füßen, der Bock: die Bohrbank, die Falzbank, die Schneidebank, der Reifstuhl u. dgl., Cig.; klado na kobilo položiti (kadar drva žagajo), Levst. (Zb. sp.), Dol.; der Fügebock, Jan.; hölzerner Aufladebock, Z.; der Dengelstuhl: = stol s klepalom (babico), Levst. (Rok.); — 3) das Brückenjoch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; der Sattel (in den Hüttenwerken), Cig.; — großer umgestürzter Fels, C.; — 4) der Zwiesel, Cig.; — 5) dürrer Weinrebenast, der Weinrebenknorren, vzhŠt., ogr.- C.; — der Tucker bei der Rebe = šparon, konjič, C.; — 6) = mrzlica, das Fieber, Cig., C.; — 7) siva k., = kobilar, der Pirol (oriolus galbula), Kras- Erj. (Torb.).
45. kobı̑łsa, f. psovka nerodni ženski, Gor.
46. kolę́da, f. 1) der von Musik und Gesang begleitete (um die Weihnachtszeit herum stattfindende) Umgang von Hans zu Haus, wobei Gaben gesammelt werden, Mur.; iti v koledo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — pl. kolede, Weihnachten, ogr.- C.; — 2) (psovka) das Schreimaul, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. gr. καλάνδαι, lat. calendae, Mik. (Et.).
47. kolę̑štra, f. 1) der Schneeschuh, C.; — 2) psovka nerodnemu človeku, Levst. (Rok.); — prim. kleštra.
48. kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.
49. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
50. kozȃvəc, -vca, m. ein blatternarbiger Mensch (psovka), BlKr.
51. kózəł, -zla, m. 1) der Ziegenbock; smrdi, kakor kozel; — kozla prevrniti, einen Purzelbaum machen, Cig.; kozla obeliti, an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum machen, jvzhŠt.; — streha na kozla, das Walmdach, Svet. (Rok.); — psovka pohotnemu človeku, Cig., ali nedobrostornemu dečku, jvzhŠt.; — der im Spiel Verlierende: za kozla koga narediti, Cig., Levst. (Rok.); s kozlom koga zmerjati, jemanden einen "Bock" schelten, Z.; — der Klosterbruder ( zaničlj.), Cig.; — divji k., = kozorog, der Alpensteinbock (capra ibex), Erj. (Ž.); — divji k. tudi: der Gemsbock, Cig., Jan.; — 2) ein Gestell mit Füßen, z. B. der Sägebock, der Feuerbock u. dgl., Cig.; der Garnwindenstock, C.; — 3) die Garbenharfe, V.-Cig., Gor.; kozel prevrniti = kozla, kozelc prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Lašče- Levst. (M.); — 4) die Dachstuhlsäule, Cig.; — 5) die Nase am Pfluge (der Theil, der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet), V.-Cig.; — 6) divji k., neka rastlina: smrdljivi divji kozel, ki mej mašami raste, Jurč.; = kozelc 4), Z.
52. kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.- Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
53. kravopàs, -pása, m. der Schlemmer (psovka), Cig., M.
54. kréljut, f. der Flügel, der Fittig, Cig., Jan., Krelj, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi psovka nerodnemu človeku: ti grda kreljut! BlKr.; kreljȗt, Dol.
55. krę́ta, f. 1) das Ruder, der Ruderbaum, ob Dravi- C., ogr.- C.; — 2) fauler, ungeschickter Mensch (psovka), C., M.
56. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
57. kr̀p, kŕpa, m. psovka staremu človeku: stari k., Npes.-Vraz.
58. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
59. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
60. máza, f. 1) die Schmiere, M., Z.; — 2) eine gewisse Maske am Faschingsdienstag, Rib.- M.; — 3) ein schmutziges Weib, Z.; psovka neizkušeni gospodinji, Gor.; — ein verzärteltes Kind, Z.
61. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
62. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
63. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
64. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
65. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
66. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
67. mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
68. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
69. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
70. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
71. 1. mȗləc, -lca, m. 1) das männliche Maulthier, Z., BlKr.; — 2) ein unehelicher Sohn, der Bastard ( nav. psovka), C., Ist.- C., Štrek., Notr., BlKr.; prim. 1. mula.
72. nastránski, adj. seitwärts befindlich, nach der Seite hin gerichtet, Seiten-: n. udarec, der Fehlschlag, Cig.; — črta nastranska! (neka psovka), Andr.
73. natèk, -tę́ka, m. 1) das Anlaufen, die Anschwellung, Cig.; der Auflauf von Menschen, Nov.; — 2) die Störung, C.; prim. nateka; — 3) ein lästiger Mensch, Valj. (Rad); psovka človeku: ta natek! jvzhŠt.; — der Böse, Jarn.; — prim. nateči 2).
74. natę̑ka, f. die Ungelegenheit, das Hindernis: nateko delati komu, im Wege sein, lästig fallen, Gor., Ig; psovka človeku: ti nateka ti, Gor., Ig.
75. nečę̑da, f. = nesnaga, psovka človeku: = nečed, Cig.
76. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
77. nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
78. nemȃrkaj, m. der Taugenichts (psovka), Bes.
79. neobı̑č, f. neka psovka: čakaj, čakaj, ti neobič grda! Levst. (Zb. sp.).
80. nesnága, f. 1) die Unreinlichkeit, der Unrath, der Schmutz; — 2) ein unreines Ding: das Ungeziefer, vzhŠt.- C.; — (psovka) ta nesnaga! dieser abscheuliche Mensch! — ti nesnaga, ti! du abscheuliche Geschichte!
81. odȗra, f. 1) der Abscheu, der Ekel, C.; — 2) etwas Abscheuliches: das Scheusal, Z.; die Missgeburt, C.; — (psovka) kajk.- Valj. (Rad).
82. oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.
83. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
84. osránəc, -nca, m. der Scheißkerl, der Scheißer, Cig., Jan., M.; ósranec, Notr.- Levst. (Rok.); (preprosta psovka).
85. osránka, f. psovka na žensko, Mur.; — prim. osranec.
86. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
87. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
88. pogȃn, m. 1) der Heide, Jan., Dol.- M., ogr.- Mik., nk.; — 2) psovka: ti pogan (pógan) ti! Dol.- M.; pos. psovka umazanemu otroku, Ščav.- Trst. ( Glas.).
89. poscánəc, -nca, m. der sich zu bepissen pflegt, der Bettpisser; nav. psovka.
90. poscánka, f. die sich bepisst, die Bettpisserin; nav. psovka.
91. posránče, -eta, n. der Scheißer (psovka otroku).
92. posránəc, -nca, m. der Scheißer (psovka).
93. posránka, f. die Scheißerin (psovka).
94. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
95. potı̑ka, f. 1) etwas, was in die Erde gesteckt wird: der Pflock, C.; — die Fisolenstange, C.; — = potič, der Rebenbogen, dessen Ende in die Erde gesteckt wird, die Duckrebe, C.; — 2) psovka potepivnemu človeku, C.; — 3) das Bedenken, der Anstand, C.; — 4) der Fehltritt, C.
96. 1. povę̑ra, f. psovka človeku, ki se rad povera, Ig (Dol.), Ljub.
97. povọ̑ščič, m. der Schmutzigel (psovka), C.
98. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
99. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
100. prasíca, f. die Sau; divja p., die Wildsau; — tudi psovka: ti prasica!

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani