Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

prvobitno (2)


  1. prvobítnost, f. das Urwesen, Cig.; die Ursprünglichkeit: prostih ljudi prvobitnost, Levst. ( LjZv.).
  2. prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA