prsten (31)

1. pŕsten, m. = prstan, Gor.- Cig., Jan., Mik.
2. 1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
3. 2. pȓstən, -stna, adj. Finger-: prstna kost, prstna mišca; prstni členki, die Fingergelenke.
4. 1. prstę̑nast, adj. erdicht, erdfarbig, Cig., Jan.
5. 2. pŕstenast, adj. fingerringähnlich, C.
6. pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
7. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
8. prsteníca, f. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Ringelraupe, Jan., Nov.; ( prim. prsteničar).
9. prstenı̑čar, -rja, m. der Ringelspinner (gastropacha neustria), Erj. (Ž.).
10. prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
11. prstenína, f. irdenes Geschirr, die Töpferware, Cig.
12. prstenják, m. der Goldfinger, Jan.
13. prstenomèr, -mę́ra, m. das Ringmaß, Cig.
14. prstę̑nost, f. die Fahlheit, Cig.
15. prstenováti, -ȗjem, vb. impf. (bei der Trauung) die Ringe wechseln, Jarn.- Cig.; — prim. hs. prstenovati djevojku, der Verlobten den Ring anstecken.
16. bẹloprstę̑n, adj. beloprstena posoda, das Steingut, DZ.
17. dołgopŕstən, -stna, adj. langfingerig, Cig.
18. oprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Erde werden, Z.
19. peteropŕstən, -stna, adj. fünffingerig, Cig.
20. rdečepŕstən, -tna, adj. rothfingerig, Cig.
21. rožnopŕstən, -stna, adj. rosenfingerig, Cig.
22. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
23. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
24. zaprsteníti, -ím, vb. pf. zur Ehe versprechen, C.
25. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
26. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
27. kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.- Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
28. oprstẹ́ti, -ím, vb. pf. = oprsteneti, C.
29. pŕstanka, f. die Ringelraupe, Nov.; — prim. prsteničar.
30. prščę̑n, adj., Z., Let., pogl. prsten.
31. 1. spláhniti, -plȃhnem, vb. pf. 1) mager machen: bolezen te je splahnila, C.; splahnjeno lice, ein eingefallenes Gesicht, C.; splahnjene in prstene jih zdaj h grobu spremljujemo, Ravn.; — otok mu je splahnilo, Polj.; — s. se, flach werden, einfallen (von einer Geschwulst), Mik.; — 2) flach werden, einfallen; otok je splahnil; balon je splahnil in padel, Vrt.; obraz mu je splahnil, sein Gesicht ist eingefallen, C.; nepokojno morje splahne (wird ruhig), C., Z.; — 3) verbleichen, verschießen ( v. der Farbe), Cig., C., Krelj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani