proso (52)

1. prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
2. prosójən, -jna, adj. durchscheinend, diaphan ( min.), Cig. (T.), Šol., C., Žnid., Sen. (Fiz.).
3. prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
4. prọ̑sovke, f. pl. der Milchfriesel, Cig.
5. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
6. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
7. domę́ti, dománem, vb. pf. mit dem Reiben fertig werden, Cig.; d. proso, mit dem Austreten der Hirse fertig werden.
8. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
9. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
10. izmę́ti, -mánem, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; i. se, infolge des Schüttelns und Reibens herausfallen, sich ausrühren (o žitu), Cig.; — 2) das Reiben beenden; i. proso: austreten, Cig., M., Kr.
11. kę́past, adj. klumpicht, geballt, Mur., Cig.; kepasto je proso, kadar težko k tlom visi, Polj.
12. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
13. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
14. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
15. latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.
16. məncáti, -ȃm, vb. impf. 1) reiben; perilo m.; oči si m.; — zerreiben, Štrek.; zerknüllen, C.; — 2) mit den Füßen austreten: proso m., Št.; — 3) kleinschrittig gehen: hitro je mencal po gazi proti vasi, Jurč.; — 4) unruhig sich bewegen, wetzen, Mur., C., Z.; — nicht vorwärts kommen, nicht zum Entschluss kommen, zögern, Štrek., Kr.
17. məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
18. mənə̀c, -nca, m. der Hirsetreter, Z., Dol.; menci so ljudje, ki svojemu sosedu zastonj "menǫ́" proso, Lašče- Erj. (Torb.); — der Oelschläger, C.
19. mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
20. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
21. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
22. mȗhičav, adj. proso je muhičavo, t. j. nima dobrega zrnja, BlKr.; — prim. muhič.
23. oməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben, C.; klasje o., Z.; proso o., die Hirse austreten, jvzhŠt.
24. omę́ti, ománem, vb. pf. abreiben; proso o., die Hirse austreten; — drücken, quetschen, zermalmen, C.
25. otǫ̑rbati, -am, vb. pf. mit einem Maulkorbe versehen, Mur., Cig.; o. volu gobec, kadar proso mane, C.
26. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
27. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
28. plẹ̑všati, -am, vb. impf. die Körner aus den Garben herausschlagen, Mur., Cig., Jan.; proso p. (= otepati), Cig.; — ( prim. kor.-nem. trâd plesch'n, die Getreidegarben ausschlagen, Štrek. [Arch.]).
29. poməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) nach einander fertig reiben, austreten; vse proso p., alle Hirse fertig treten; — 2) ein wenig reiben; — ein wenig wetzen.
30. povalíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig wälzen; p. se po travi, sich auf dem Rasen ein wenig wälzen; — niederwerfen, C.; p. travo, das Gras abmähen, Notr.- Z.; drevo p. (fällen), Cig., C., Notr.- Z.; p. koga s konjem, jemanden zu Boden reiten, Cig.; — beschmutzen, C.; — p. se, geboren werden (von Thieren), Z.; — 2) p. kaj, mit einer Walze über etwas fahren: p. proso, Zora; — platten, Cig.
31. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
32. prepláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) durchschwingen, überwannen, Cig.; proso p. (pred setvijo), Bes.; — 2) noch einmal schwingen, Cig.
33. pretȃkati, -am, vb. impf. ad pretočiti; 1) in ein anderes Gefäß gießen, übergießen, überschenken; vino p.; — solze p., Thränen vergießen; — p. se, fließen: kri se po žilah pretaka (circuliert); — 2) p. proso, die Hirse durch eine Reiter gleiten lassen u. so reinigen, Dol.
34. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
35. prozōdičən, -čna, adj. k prozodiki spadajoč, prosodisch, Cig., Jan., nk.
36. prozodı̑ja, f. zlogomerje, die Prosodie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
37. prozōdika, f. nauk o zlogomerju, die Prosodik, Cig. (T.).
38. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
39. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
40. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
41. 2. stǫ́pati, -am, vb. impf. mit der Stampfe bearbeiten, stampfen: ječmen, proso s. v stopah, Tolm., BlKr.; walken: platno s., SlN.; ( pos. raševino v stope dajejo, Savinska dol.).
42. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
43. 2. vodíti, -ím, vb. impf. räuchern, selchen, Mur., Št., Kor.- Cig., C., Mik.; vojeno meso, Št.; moko v., das Mehl rösten, ("vaditi") Guts.; v. proso, der Hirse mit erhitzten Steinen einen bessern Geruch geben, Mik. (Et.).
44. 1. vršíti, -ím, vb. impf. das Getreide mit Vieh austreten, Cig., Jan., Notr., Dol., jvzhŠt.; nemaš volu, kir (= ki) vrši, gobca zavezati, Dalm.; v. s kolesi in konji, Dalm.; s konji proso vrše, Dol.
45. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
46. zalẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad zaleči; 1) Raum einnehmen, Cig., Jan.; dokaj prostora z., Cig.; — 2) dem Bedürfnisse abhelfen, zustatten kommen, ausgeben: žito (proso) nam letos namesto pšenice dosti zalega, C.; ausreichen, aufkommen, Cig. (T.); za pastirja mi zalega, Erj. (Izb. sp.); vse to zalega, da se kupuje gasilno orodje, Levst. (Nauk); — 3) beengen, drücken: zalega me, es drückt mich etwas in der Brust, Fr.- C.; žalost dušo zalega, Slom.- C.; glas božji nas zalega, Slom.- C.; — zalega mi, es benimmt mir den Athem, Fr.- C.; — zalega mi v ušesih, v očeh, der Schmerz in den Ohren, in den Augen nimmt zu, Fr.- C.; — 4) Brut anlegen: z. mlade, C.; — z. se, durch Fortpflanzung sich vermehren, sich einnisten, C.
47. zgrínjati, -am, vb. impf. ad zgrniti; 1) zusammenscharren, zusammenbringen, Dict.; z. se, in Scharen zusammenkommen, sich versammeln, nk.; vrabci se v proso zgrinjajo, Z.; krdelo ptic se zgrinja, LjZv.; ljustvo se ob nedeljah sem zgrinja, SlN.; vsa vojska se zgrinja v orožje, Levst. (Nauk); — 2) nam. razgrinjati: perute z., Jan. (Slovn.).
48. zlogomę̑rje, n. die Silbenmessung, Cig. (T.); die Prosodie, Cig., Jan.
49. 2. zməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben; proso z., die Hirse austreten, jvzhŠt.; perilo je treba z milom dobro z., Vrtov. (Km. k.); zmencano seme, abgeflügelter Same, Cig.; — zermalmen: kači glavo z., Trub.; z. in streti, Dalm.
50. zóbati, zǫ́bljem, vb. impf. mit dem Schnabel aufpicken; piščanci, ptiči zobljejo proso; kuretnini dati zobati, den Hühnern Futter geben; — Beeren, Kirschen u. dgl. essen, (Körner) fressen; grozdje, črešnje zobljemo; konji oves zobljejo.
51. zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.- M., Št.- C., Ip.- Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče- Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.- Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.- Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.- C.
52. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani