priučiti (2)

1. priučíti, -ím, vb. pf. angewöhnen, abrichten, Cig., Jan., M.; p. koga k čemu, na kaj, ogr.- C.; priučen k čemu, C.; rada bi te čemu priučila, Erj. (Izb. sp.); — p. se = naučiti se, navaditi se, Vrt.; p. se čemu od koga, jemandem etwas ablernen, Jan.; poslati sina iz dežele, da se čemu priuči, Jurč.; p. se nemščini, LjZv.
2. priučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priučiti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani