pritlika (7)

1. pritlíka, f. 1) ein niedriges Gewächs, C.; nizko, pri tleh rastoče drevesce, ki nema pravega vrha, Pod Čavnom- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — 2) ein Spross aus den Wurzeln, Cig.; — 3) = grebenica, der Absenker, C.
2. pritlíkast, adj. zwergartig, zwerghaft, Cig., Jan.; pritlikasti fižol, die Bodenbohne, Cig.
3. pritlíkav, adj. = pritlikast, zwerghaft, Jan., nk.; niederstämmig, Jan.; p. gaber, Zora; — prim. pritlikov.
4. pritlíkavəc, -vca, m. der Zwerg, der Knirps, nk.; — prim. pritlikovec 2).
5. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
6. pritlíčast, adj., Zv., pogl. pritlikast.
7. 2. zlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) strecken: z. trudne ude na travi, LjZv.; zleknjen, gestreckt, Dol.; kače imajo zleknjeno telo, Vrt.; — z. se, sich ausstrecken, sich recken; z. se v zeleno travo, Erj. (Izb. sp.); z. se po mehkih blazinah, Jurč.; z. se po koncu, Jurč.; — z. se = umreti (preprosto), Dol.; — 2) z. koga, jemanden zu Boden strecken: pritlikavec je mogel z. na tla junaka, Vrt.; zrno ga bode zleknilo na zemljo, SlN.; z. in na tla položiti koga, Zv.; — ( nam. vzl-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani