pristan (15)

1. pristȃn, m. der Hafen, Cig., Jan., DZ.; — prim. hs. pristan ( m.), rus. pristanь ( f.).
2. pristȃnar, -rja, m. der Hafenmeister, DZ.
3. pristȃnək, -nka, m. die Anfahrt mit dem Schiffe, Cig.
4. pristanína, f. das Hafengeld, die Hafengebür, Cig., DZ.
5. pristaníšče, n. der Hafen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Jan., nk.; pravi "port" ali p., Krelj.
6. pristaníščən, -ščna, adj. Hafen-: pristanı̑ščni glavar, der Hafencapitän, DZ.
7. pristȃnje, n. die Landung, Cig., Jan.
8. pristȃnski, adj. Hafen-, Cig.
9. barkostȃja, f. = pristanišče, Jan., nk.
10. lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
11. 2. lúka, f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
12. 1. pláti, pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.- Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.- C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.- Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.- Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.- Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
13. policı̑ja, f. redarstvo, die Polizei; občinska p., die Gemeindepolizei, porečna p., die Strompolizei, DZ.; pristanska p., die Hafenpolizei, Cig.
14. prístav, m. 1) der Meier, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); — der Adjunct, Jan., C., nk.; — 2) nam. pristanišče, Jan.; — tudi: pristàv, -stáva.
15. 1. svẹtílọ, n. 1) die Leuchte, Cig., Jan., Zora, nk.; pristansko s., die Hafenleuchte, Cig.; — die Laterne, Cig. (T.); ( stsl.); — die Lampe, C., Jap. (Sv. p.); bila je duša modri devici podobna, ki je svetilu za obilo olja skrbela, Slom.; — 2) die Beleuchtung, C., DZ.; s. napravljati, die Lampen, Lichter herrichten, C.; — 3) das Leuchtmaterial ( chem.), Cig. (T.); krožno s., die Photosphäre, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani