pristajati (1)

1. pristȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pristati, (-stanem, -stojim); 1) landen, Cig., Jan.; p. s čolni in plavi, DZkr.; — 2) beitreten, beipflichten, auf etwas eingehen: jaz pristajem k tvoji dobroti, Krelj; p. na posebne svoboščine (einräumen), Levst. (Pril.); — 3) p. se komu, sich für jemanden geziemen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; — sich gebüren: kakor se pristaje, ogr.- C., Erj. (Izb. sp.); — 4) angehen, betreffen: p. se česa, koga, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani