prilep (18)

1. prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
2. prilẹpáča, f. die Pechnelke (lychnis viscaria), Jan. (H.).
3. prilẹpčáti, -ȃm, vb. pf. kleben machen, ankleben, C.
4. prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče- Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)- Erj. (Torb.); ( die Klebeauster, Cig.).
5. prilẹ̑pica, f. das Anhängsel, C.
6. prilẹpíti, -ím, vb. pf. ankleben, Cig., Jan., C., nk.; p. svečico, Krelj; moje kosti so k mojemu mesu prilepljene, Dalm.; ribica se prilepi k barki, Kast.; p. se, sich ankleben, Cig.; jezik se je k nebu prilepil, C.; — prilepljen, angebaut, Levst. (Pril.); — duša se prilepi (klammert sich) na posvetno, Kast.; — p. se h komu, sich an jemanden hängen, Cig.
7. prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
8. prilẹ́pljati, -am, vb. impf. ad prilepiti, Cig., nk.
9. prilẹpljénje, n. das Ankleben.
10. prilẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = prilepljati, (-povati) Cig., Jan., Trub.- Let.
11. prilẹpljìv, -íva, adj. klebrig, Cig.
12. prilẹpljívost, f. 1) die Klebrigkeit, Cig.; — 2) die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
13. prilẹ́pniti, -lẹ̑pnem, vb. pf. = prilepiti, Z., C., Burg. (Rok.); — p. se česa: jezik se neba prilepne, C.
14. prilẹ́pnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.).
15. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
16. prílip, m. neka trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — prim. prilep.
17. pripẹnjáłən, -łna, adj. agglutinierend: pripenjȃłni jeziki, Cig. (T.), Jes.; — prim. prilepljalen.
18. sprelẹ̀p, -lẹ́pa, m. die Banse in der Scheuer, Cig., Valj. (Rad); ( nam. sprilep? prim. prilep 3)).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani