prijeten (7)

1. priję́tən, -tna, adj. angenehm; p. duh, prijetna sapa, prijetno življenje.
2. nepriję́tən, -tna, adj. unangenehm.
3. zapriję́tən, -tna, adj. = prijeten, wohlgefällig, C.
4. prežı̑vək, -vka, m. 1) das Verleben, die Existenz: kar je potrebno za prijeten preživek na deželi, Jurč.; — 2) der Unterhalt, die Sustentation, Jan., C., Cv.
5. prijetljìv, -íva, adj. = prijeten, C.
6. prijetnìv, -íva, adj. = prijeten: v tem prijetnivem času, Trub.
7. zadàh, -dáha, m. ein übler Geruch, Cig., Erj. (Som.); neprijeten z., LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani